Po dogovoru večine članic Opeca, da bodo proizvodnjo ohranili na januarski ravni, se je sod brenta včeraj zavihtel nad 35 dolarjev, a je zabavo pokvaril Iran, ki še ni pripravljen na sodelovanje in želi črpati kvečjemu več nafte, poleg tega pa so nekateri trgovci zadnje dni upali, da bo Opec ne le zamrznil, ampak znižal količino proizvodnje. Danes bodo članice Opeca z Rusijo v Teheranu spet poskušale prepričati Iran in naj bi mu v zameno za privolitev ponujale tudi posebne ugodnosti.

Draghi poskrbel za nekaj optimizma
Razočaranje, ker Opec včeraj ni dosegel soglasja z Iranom, je ceno brenta z jutranjih več kot 35 dolarjev zbilo na 32 dolarjev, tako da je bila cena v kratkem od dnevnega vrha oddaljena za deset odstotkov, dogajanje pa je vplivalo tudi na evropske delniške trge, ki so zaradi namigov predsednika ECB-ja Maria Draghija, da je pripravljen na nadaljnje sproščanje monetarne politike, spodbudno začeli torkovo trgovanje, nato pa so šli nekateri indeksi v rdeče območje, pri čemer so spet izstopale bančne delnice.

Bikovski trend je star in utrujen
Frankfurtski DAX30 (9.135 točk) se je znižal za 0,78 odstotka, medtem ko je newyorški Dow Jones (16.196 točki) še zelo lepo pridobival, potem ko so borzniki na Wall Streetu v ponedeljek (ko je bila Evropa optimistično razpoložena) zaradi praznika ostali doma. Upravljavci premoženja nočejo ugibati, kako globoko se bodo letos še spustili delniški indeksi, so si pa edini, da je bikovski trend, ki je od leta 2009 do lani razveseljeval lastnike delnic, star in utrujen. Tudi če bo preživel, so najboljši dnevi najbrž za njim. Eden izmed strategov pri Deutsche Bank je zapisal, da bo razprodaje na svetovnih delniških trgih konec le, če bo ameriški Fed spet obrnil ploščo in začel sproščati monetarno politiko, da bi torej najavil nov krog kvantitativnega sproščanja.

Tečaji delnic na Lj. borzi (16. februar):

Vedno večji prepad med varnimi in tveganimi obveznicami
Omenjeni strateg izpostavlja, da donosnosti tveganih podjetniških obveznic v ZDA naraščajo. To je znak, da je posojilnega cikla konec, kar bi lahko vodilo k številnim bankrotom. Razlika (spread) med obveznicami z investicijsko oceno in tistimi, ki te ocene nimajo, je še višja kot leta 2011, kar je slab znak. Ameriške zvezne rezerve bi lahko težavo rešile z novimi spodbujevalnimi ukrepi v slogu programa QE, kar bi znižalo vrednost dolarja in s tem navzgor pognalo cene nafte, kar bi pozitivno vplivalo na bilance energetskih podjetij, ki so v zadnjem času najbolj prizadete. Toda - ali je Fed v resnici pripravljen na spremembo politike? Terminske pogodbe kažejo, da ne. Letos je tako pričakovati kvečjemu (vsaj še en) dvig obrestne mere.
Zlato sestopilo z enoletnega vrha
Zaradi velikih padcev delniških trgov je letos zasijalo zlato, vendar pri banki Goldman Sachs svojim strankam priporočajo, naj zlato prodajo oziroma s kratkimi pozijami stavijo na njegov padec. Kupci zlata so pretiravali, so prepričani. Trimesečno ciljno vrednost so postavili na 1.100 dolarjev, dvanajstmesečno pa na 1.000 dolarjev za unčo. V četrtek se je zlato podražilo za pet odstotkov, kar je največja enodnevna rast v zadnjih sedmih letih, s čimer se je unča zavihtela nad 1.260 dolarjev. To je bila najvišja vrednost v zadnjem letu. Včeraj je zlato zdrsnilo pod 1.200 dolarjev, pri Goldmanu pa menijo, da je še prostor za nadaljnji padec, saj naj bi Fed letos še višal obrestne mere, verjetnost za recesijo v ZDA pa ostaja majhna, le 15- do 20-odstotna.