V zadnjih sto letih je elitni newyorški delniški indeks Dow Jones v povprečju decembra pridobil po odstotek in pol, kadar pa je Dow pridobival tako oktobra kot novembra (to se je v sto letih zgodilo 36-krat), je bila decembrska rast nekoliko nižja, in sicer v povprečju 1,2-odstotna. V zadnjih treh letih je Dow Jones tako oktobra kot novembra porasel, pri čemer je leta 2013 sledila triodstotna rast decembra, lani pa simboličen (0,1-odstoten) zdrs. Kako bo letos, bo v veliki meri odvisno od dveh dejavnikov: petkove objave podatkov o ameriškem novembrskem trgu dela in od razpleta zasedanja Zveznih rezerv. Fed naj bi sredi meseca prvič po skoraj desetletju zvišal obrestno mero, po kateri si poslovne banke od Feda izposojajo denar.

Padec ameriške proizvodne dejavnosti
Pomembno vprašanje je, ali je ameriško gospodarstvo pripravljeno na višjo obrestno mero in s tem višje stroške odplačevanja posojil. Novembra je proizvodna dejavnost, merjeno z indeksom ISM, prvič po treh letih zdrsnila pod 50 točk, kar je meja med rastjo in krčenjem, še vedno pa je pri 48,6 točke visoko nad 43,1 točke, kar bi nakazovalo recesijo. Kaže, da sta kleščenje stroškov energetskih podjetij in močan dolar - v primerjavi z valutami glavnih trgovinskih partnerjev se je od junija 2014 okrepil za 18 odstotkov - vendarle pustila pečat v ameriški industriji, ki predstavlja 12 odstotkov celotnega gospodarstva.
Nikkei spet nad 20 tisoč točkami
Preostale makroekonomske novice so bile včeraj v ZDA večinoma pozitivne. Presenetila je enoodstotna rast potrošnje v gradbenem sektorju, ki je dosegla najvišjo raven po decembru 2007. Vseeno so vlagatelji kar precej pozornosti posvečali padcu proizvodne dejavnosti, tako da je vsaj v Evropi optimizem na borzah malce usahnil. Vodilni delniški indeksi so (z izjemo Londona, kjer so navzgor silile bančne delnice, saj je domača centralna banka sporočila, da so vse glavne banke prestale stresne teste) izgubili okrog pol odstotka. V New Yorku je bil konec torkovega trgovanja spodbuden, Dow Jones (17.888 točk) je pridobil odstotek in je spet višje kot na začetku leta.

Tečaji delnic na Lj. borzi (1. december):

Kaj pripravlja Mario Draghi?
Evropski finančni trgi seveda že nestrpno čakajo na četrtkovo zasedanje Evropske centralne banke. Pričakovanja so velika, saj naj bi Mario Draghi v želji, da končno spodbudi inflacijo (ta je v območju evra na letni ravni komaj 0,1-odstotna) najavil dodatne spodbujevalne ukrepe, verjetno kar v podaljšanju (za šest mesecev) in dodatni okrepitvi programa odkupovanja državnih obveznic s 60 na 75 milijard mesečno (pri čemer bi ECB kupoval tudi nekatere bolj tvegane obveznice) ter dodatnemu znižanju depozitne obrestne mere (za 10-15 bazičnih točk, tako da bi lahko znašala minus 0,30 ali minus 0,35 odstotka), ki je že tako negativna.
Realnost na trgu obveznic: negativni donosi
Vsa ta pričakovanje se zrcalijo v vrednosti evropske valute, ki je od zadnjega zasedanja ECB-ja 22. oktobra v primerjavi z dolarjem izgubila sedem odstotkov in v ponedeljek pri 1,0563 dolarja dosegla najnižjo točko v zadnjih skoraj osmih mesecih. Donosnost nemške petletne obveznice je prejšnji teden zdrsnila pod ECB-jevo depozitno obrestno mero, ki znaša minus 0,2 odstotka. Vse nemške obveznice, ki zapadejo prej kot v sedmih letih, imajo negativno donosnost, tako da vlagatelji pravzaprav plačujejo Nemčiji, da ji lahko posojajo denar. Razlika med nemško in ameriško obveznico je vedno večja in je dosegla že okrog 135 bazičnih točk, kar je največ v zadnjih devetih letih.

Nihče ne verjame v Brazilijo
Največji finančni trgi se za težave Brazilije še vedno ne menijo. V četrtletju od julija do septembra je imelo osmo največje svetovno gospodarstvo spet negativno rast, saj se je BDP zmanjšal za 1,7 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Gre za tretji zaporedni četrtletni padec gospodarske dejavnosti, kar pomeni najdaljšo recesijo od leta 1930. Nihče izmed analitikov ne verjame v Brazilijo, ki je utrpela hud udarec zaradi padca surovin, kot so nafta, železo in baker, občuti pa seveda tudi ohlajanje kitajskega gospodarstva. Brezposelnost se je v tretjem četrtletju zvišala na 8,9 odstotka, kljub tem razmeram (navsezadnje je tudi potrošnja gospodinjstev upadla za 4,5 odstotka) pa "uspeva" tudi inflacija, ki je bila oktobra več kot desetodstotna, kar je največ v zadnjih dvanajstih letih. Jasno, razlogi so v padcu brazilske valute, ki je letos v primerjavi z dolarjem izgubila več kot 30 odstotkov.