Ustavna komisija DZ-ja je danes začela postopke za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem bi dodatno zaščitili slovensko premoženje v NLB-ju - pripravila bo strokovno mnenje glede zaščite NLB-ja pred neupravičenimi sodbami hrvaških sodišč in morebitnimi rubeži.

Imenovala je strokovno komisijo, ki mora v osmih dneh zanjo pripraviti mnenje o predlogu ter odgovoriti na odprte pravne dileme.

Na pravne dileme, ki izhajajo iz predloga, bodo odgovarjali France Arhar, Rado Pezdir, Dominika Švarc Pipan, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal. To so strokovnjaki, ki so jih predlagali SMC, NSi, SD, stranka Alenka Bratušek in SDS. Predlogov nista posredovali DeSUS in Levica.

Navzoči na današnji seji ustavne komisije so ocenili, da se postopke za dopolnitev ustavnega zakona da izpeljati pred parlamentarnimi volitvami.

Vlada opozarja na skladnost ukrepov s pravnim redom
Vlada je še pred prvim zasedanjem strokovne skupine ustavne komisije po dopisni seji sporočila, da je vsebino predloga ustavnega zakona treba dodelati, če ga bo ustavna komisija prepoznala kot sistemsko najprimernejši pristop. "Vlada pozdravlja namene in cilje predloga, zlasti cilj zaščititi vrednost državnega premoženja v obliki kapitalske naložbe v Novi Ljubljanski banki," so zapisali in dodali, da vlada tako soglaša z vsemi ukrepi, ki bi zaščitili vrednost državnega premoženja, vendar pa morajo biti ti skladni z ustavo, mednarodnim pravom in pravnim redom EU-ja.

Ne glede na poenoteno stališče politike se tudi nekateri pravniki bojijo, da bi bil lahko predlog zakona v nasprotju s pravnim redom Evropske unije. "Gre zlasti za vprašanje zasebne lastnine in na drugi strani vprašanje vzajemnega sodelovanja med državami članicami, zlasti medsebojnega zaupanja in načela pripoznanja sodb v okviru območja svobode, varnosti in pravice," je za Radio Slovenija pojasnil Matej Avbelj.

Vlada pa meni, da z zakonskim predlogom v trenutni obliki, ki sta ga pripravila SDS in NSi, cilj ne bo v celoti dosežen. "Predlog ustavnega zakona namreč ne daje dejanske zaščite državnemu premoženju v obliki kapitalske naložbe v NLB, ki bi jo bilo treba vzpostaviti za primer, če bi kljub vsemu prišlo do prisilnih izterjav," so zapisali.

Po njihovem mnenju bi morala Slovenija slediti stališčem, pri katerih vztraja v odprtih postopkih pred mednarodnimi sodišči. "Slovenija od nekdaj trdno stoji na stališču, da je slovenski ustavni zakon Ljubljansko banko razdelil na dve povsem ločeni banki: LB in NLB. (...) Trdno stališče Slovenije je, da hrvaška sodišča arbitrarno in nedosledno uporabljajo in razlagajo ustavni zakon in s tem bankama priznavajo pasivno oz. odrekajo aktivno legitimacijo, izključno v skladu s hrvaškimi (političnimi) interesi," dodajajo.

Za zaščito NLB-ja bi potrebovali še dve izredni seji DZ-ja
Parlament lahko še pred razpustitvijo zaščiti slovensko premoženje, a bo za to moral pred volitvami izpeljati dve seji ustavne komisije in dve izredni seji DZ-ja, prvi krog za sprožitev ustavnega postopka in drugi za potrjevanje vsebine. Za potrditev dopolnil ustavnega zakona je potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 glasov poslank in poslancev.

Z dopolnjenim ustavnim zakonom bi Slovenija NLB-ju preprečila izplačevanje zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki. Glede na stališče Slovenije je nerešeno vprašanje deviznih vlog stvar nasledstva po nekdanji skupni državi, kar je s sporazumom iz Mokric leta 2013 priznala tudi Hrvaška. Pozneje je težavo opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti NLB-ju.

Predlog izterjave hrvaških družb vprašljiv
Ker je povsem mogoče, da bi Hrvaška po pravnomočnih sodbah izterjala zahtevek z zaplembo premoženja NLB-ja na Hrvaškem, sta SDS in NSi predlagala, naj temu sledi kompenzacija z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave. Vlada pa v tovrstno kompenzacijo dvomi oziroma se sprašuje, ali bi bila takšna ureditev skladna s temeljnimi načeli korporacijskega prava, ustavo in protokolom h konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin.