To bi bila že druga tožba proti Hrvaški zaradi spora glede nekdanjih deviznih vlog v zagrebški podružnici Ljubljanske banke. Hrvaška jih namreč s tožbami na svojih sodiščih skuša izterjati od NLB-ja, čeprav je tudi sama potrdila, da gre za vprašanje nasledstva po nekdanji skupni državi. Hrvaška je namreč leta 2001 podpisala nasledstveni sporazum, leta 2013 pa še mokriški memorandum, a je kasneje vprašanje opredelila kot spor med bankami.

Ministrstvo za zunanje zadeve informacij o novi tožbi še ne komentira, spomnilo je le, da je v sredo Slovenija Hrvaški poslala protestno noto. "Slovenija poleg tega preučuje več možnosti za zagotovitev spoštovanja mednarodnega in EU prava ter slovenskega ustavnopravnega reda - od posredovanja Evropske komisije do razpoložljivih pravnih sredstev. O konkretnih korakih, ko bodo ti strokovno utemeljeni, bodo odločitve sprejete naknadno," so še dodali na MZZ.

Prvo tožbo je Slovenija septembra 2016 vložila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zdaj pa naj bi jo tudi zaradi nespoštovanja evropskih pravil vložila še na Sodišče EU-ja. Pripravo tožbe vodi skupina slovenskih pravnih strokovnjakov, je za STA razkril neimenovani vir. Pravna osnova tožbe za zdaj ostaja skrivnost.

Znano je le uradno stališče Slovenije, ki Hrvaški očita nespoštovanje lastnih mednarodnih zavez. Hrvaška se je namreč z mokriškim memorandumom zavezala tudi, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance v svojem imenu in za račun Hrvaške sprožili glede prenesenih deviznih vlog.

Kljub temu se postopki na hrvaških sodiščih nadaljujejo, prišlo je tudi že do izterjave premoženja NLB-ja na Hrvaškem, eno od tožb je NLB poravnala sama. Poleg tega hrvaška sodišča v primeru izterjave gledajo NLB kot pravno naslednico LB, v primeru izterjave dolgov hrvaških pravnih oseb do nekdanje LB pa ne, zato NLB-ju ne dajejo statusa stranke v postopku oz. ti postopki že več let stojijo.

Zaščita z dopolnitvijo ustavnega zakona
Slovenija namerava slovensko premoženje zaščititi z dopolnitvijo ustavnega zakona, po katerem NLB ne bi smel izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. V primeru izvršb oz. zaplembe premoženja NLB-ja na Hrvaškem bi tako Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave. Predlog trenutno proučuje strokovna komisija, ki mora pripraviti mnenje in odgovoriti na odprte pravne dileme. Nato se bo obravnava predloga najverjetneje nadaljevala na ustavni komisiji DZ-ja.