Predsednik parlamentarne komisije, ki je preiskovala sume pranja denarja v Novi Ljubljanski banki in Novi KBM, Jani Möderndorfer (SMC) je predstavil javni del 600 strani dolgega poročila, zaupni del pa bo na voljo poslancem. Pri pregledu dokumentov in med zaslišanjem številnih prič so zaznali kar nekaj sumov kaznivih dejanj.

Möderndorfer je potrdil, da so politično odgovornost za domnevno pranje iranskega denarja prek NLB-ja pripisali nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu, ministroma za finance Franciju Križaniču in zunanje zadeve Samuelu Žbogarju ter predsedniku tedanje vlade Borutu Pahorju, saj so po mnenju preiskovalne komisije opustili dolžnostno ravnanje. Ker niso zadostno ukrepali, so povzročili tudi tveganje za nacionalno varnost in financiranje iranskega jedrskega programa, kar bi lahko škodilo tako NLB-ju kot ugledu države.

Pahor: Poročil Sove nisem prebral
Pahor odgovarja, da leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB-ju ni prebral, nanj od drugih prejemnikov tudi ni bil opozorjen, za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB-ja je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost. Sam namreč vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna. Za to ima svetovalce, pravi. Poudaril je tudi, da predsednik vlade ni tisti, ki dobi neko informacijo Sove in potem odredi ukrepanje.

Na zaslišanju pred komisijo marca letos je sicer Pahor povedal, da se v NLB-ju v tistem času niso resno ukvarjali z zadevo, v uradu za preprečevanje pranja denarja so se dolgo spraševali, za kaj gre, medtem ko je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in je napisala posebno poročilo o zbranih podatkih. To poročilo je novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi predsednika vlade.

Križanič zavrača odgovornost

Tudi nekdanji minister Franci Križanič je zavrnil politično odgovornost, saj finančni minister v Sloveniji nima pooblastil za odločanje v posameznih postopkih urada za preprečevanje pranja denarja. "Finančni minister tudi ni pritožbena raven pri odločitvah tega urada. Tudi tam, kjer za organe v sestavi to raven zagotavlja ministrstvo za finance, minister vendarle ne odloča," je pojasnil Križanič. Dodal je, da ima ministrstvo za to oblikovane posebne organe, ki so prav tako vsebinsko neodvisne od ministra.

Nekdanji zunanji minister Žbogar je medtem za Televizijo Slovenija povedal, da ukrepanje v primeru Farrokhzadeh ni bilo v njegovi pristojnosti. Ob tem se ne spomni, da bi ga o tem obveščala Sova. Dopušča sicer možnost, da je prejel določene informacije, a takrat ni dojel razsežnosti, ki jih ima zgodba danes, oz. očitno o njej ni bil obveščen

Danes sistem urejen, pred leti ne
Danes ima NLB sistem nadzora na tem področju zgledno urejeno, je povedal predsednik komisije Möderndorfer, a med letoma 2008 in 2011 to ni bilo tako. Za to so odgovorni takratni organi vodenja - nekdanji član uprave NLB-ja Miran Vičič je bil pristojen za področje plačilnega prometa in ga je Möderndorfer posebej izpostavil, saj je bil seznanjen s spornim primerom iranskega poslovneža. Banka Slovenije pa je postopek proti NLB-ju zaradi tega opustila brez pojasnil. Möderndorfer je za to odgovornost naložil direktorici pravnega oddelka Banke Slovenije Jasni Iskra.

Zaradi krivega pričanja pred komisijo pa bodo ovadila nekdanji uslužbenki NLB-ja Milko Ižanec, ki je bila vodja poslovalnice za tuje osebe, in Zdenko Bernik Strelec, ki je bila odgovorna za preprečevanje pranja denarja.
Cerar: Izboljšave je treba nadaljevati
Odhajajoči premier Miro Cerar je zadovoljen, da je komisija preiskavo pripeljala do točke, ko so ugotovitve, za kaj je šlo in kdo je za to politično odgovoren, jasne. "Za izboljšanje nadzora smo že izvedli ukrepe, nadaljevati bo treba izboljšave na področju obveščevalnih in protiobveščevalnih dejavnosti," je menil. Kot državljan je sicer "žalosten, da se je to dogajalo". "Takoj ko se je za to izvedelo, smo dali navodila, da morajo pristojni organi takoj in na drug način to raziskati in hkrati paziti, da se to v prihodnje ne zgodi več," je dodal.
"Prstni odtisi, ki so bili v tej zadevi zaznani, se kažejo tudi v drugih aferah. Vse kaže, da so bile določene politične stranke udeležene v nekih slabih praksah ali pomanjkljivih oblikah nadzora ali čem hujšem," je ocenil ter izrazil upanje, da bo "to ovrednoteno, saj morajo Slovenijo voditi takšne stranke, ki imajo spoštovanje do vladavine prava in odgovornost do vodenja države".

Iran prek Slovenije kršil pravila embarga
V primeru britanskega državljana iranskih korenin Iraja Farrokhzadeha, ki je v NLB-ju odprl račun leta 2008 in denar nakazoval na več kot 9.000 računov po svetu, je komisija ugotovila, da v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja oziroma z denarjem iz kaznivih dejanj. Primer domnevnega pranja denarja je bil samo en, je povedal Möderndorfer. Ni šlo za posameznika, ki bi skušal izigravati sistem, temveč za shemo iranskih bank, ki so prek Slovenije kršile pravila embarga.

Banka bi morala za poslovanje z iranskimi državnimi bankami zaprositi za soglasje, pa ni, zaslužila pa je le milijon evrov. Zato je komisija opozorila, da se je izpostavila nesorazmernim tveganjem. "Njen zaslužek ni vreden tega, kar bi lahko izgubila," je dodal Möderndorfer.

V primeru štirih transakcij je obstajal sum, da so bile usmerjene v financiranje jedrske proliferacije in nakup blaga, ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene. V transakcije pa sta bili vključeni vsaj Melli bank in Export Development Bank of Iran s sankcijske liste.

Ta primer je preiskovala še ena komisija DZ-ja, ki ji je predsedoval Anže Logar (SDS). A jim po Möderndorferjevih besedah niso želeli predati pridobljene dokumentacije, zato jim je vnovično pridobivanje istih dokumentov oteževalo delo.

Delo za novi sklic DZ-ja
V drugem primeru suma pranja denarja pri Novi KBM, ko je stranka SDS najela posojilo pri fizični osebi Dijani Đuđić, je komisija po Möderndorferjevih besedah ugotovila, da imajo transakcije, ki jih je opravila Đuđičeva, značilnosti pranja denarja in utaje davkov. Đuđićeva je v Novi KBM odprla račun, potem ko ji ga je zaprla ena od tujih bank v Sloveniji. Do oktobra 2017 je bilo na njenem rečunu "več sumljivih transakcij, znesek pa ima več kot šest ničel". Ker gre za obsežen primer, je komisija sprejela priporočilo, naj te sume razišče novi sklic državnega zbora.

Komisija dela pri obravnavi Nove Kreditne banke Maribor ni končala, ker je zmanjkalo časa in ker se je po Möderndorferjevih besedah nekdanji prvi mož Nove KBM Aleš Hauc izmikal zaslišanju. Na podlagi ugotovitev, do katerih jim je uspelo priti, bodo nekdanjega uslužbenca banke Primoža Britovška kazensko ovadili zaradi suma kaznivih dejanj, ne le zaradi domnevnega pranja denarja. Bil je namreč direktor sektorja za korporativno varnost in nazor v Novi KBM in je imel po mnenju komisije eno ključnih vlog, da banka ni preprečila domnevnega pranja denarja.

Britovšek zavrača ugotovitve komisije, ki jih je označil za laž, podtikanje in zlorabo instituta preiskovalne komisije. Če bo komisija zoper njega vložila ovadbe, bo sam proti članom vložil ovadbe zaradi krive ovadbe, napoveduje. V svoji več kot 20-letni karieri policista, kriminalista in uslužbenca Sove se še ni srečal "s tako trdo obliko političnega klientelizma in politične korupcije", je zapisal. V primeru postopka pred sodišči pa bo "razkril dejansko ozadje delovanja te komisije, vključujoč imena in priimke pokvarjenih bankirjev in njihovih pomagačev, ki so zoper mene sprožili gonjo, saj sem v času svojega mandata na banki po službeni dolžnosti sprožil veliko postopkov in kazenskih ovadb pred organi pregona".