Vse vlade od leta 2004 naprej so, kot ugotavlja preiskovalna komisija, objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustrezno ukrepanje. DZ-ju tudi predlagajo, naj ji naloži posredovanje poročila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete ter skupaj s tem tudi kopijo celotne dokumentacije.

Komisija DZ tudi poziva, naj možnim predlagateljem predlaga vložitev zakonskega predloga, s katerim bi se ustanovilo specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete, je ob predstavitvi ugotovitev poročila v Ljubljani dejal predsednik komisije Anže Logar.

Slabe bančne prakse
Poročilo med drugim ugotavlja, da sta upravi in posojilna odbora NLB-ja pod vodstvom Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča kazensko in odškodninsko odgovorna za slabe bančne prakse, za neupoštevanje skrbnosti poslovanja, neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju ukrepov, ki jih je naložil regulator.

Prav tako sta po mnenju komisije uprava in posojilni odbor NKBM-ja v času Matjaža Kovačiča kazensko in odškodninsko odgovorna za slabo bančno prakso, neupoštevanje skrbnosti poslovanja in opozoril strokovnih služb ter za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb.

Uprava NLB-ja pod vodstvom Boža Jašoviča je po mnenju komisije objektivno in subjektivno odgovorna za prepočasno ukrepanje pri upravljanju slabih naložb, predvsem pa za to, da ni "presekala s starimi praksami".

Nadzorni sveti NLB-ja in NKBM-ja naj ne bi delovali skladno s skrbnostjo, ki jo zahteva zakon; komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov in "pretirano zlizanost" med upravami bank in posameznimi nadzorniki.

Zanemarjena posojilna tveganja
Banka Slovenije je po mnenju komisije v obdobju ekspanzivne posojilne rasti zanemarila posojilna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Posojilnega tveganja ni preverjala z ustrezno frekvenco in ni pravočasno preprečila koncentracije tveganj v holdinških družbah v primeru menedžerskih prevzemov in na področju gradbeništvu. Za neustrezno in prepozno ukrepanje med letoma 2004 in 2013 nosi Banka Slovenije objektivno, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec ter viceguvernerji pa tudi subjektivno odgovornost, meni komisija.

Objektivna odgovornost vlad
Vlada Janeza Janše med letoma 2004—2008 je po mnenju komisije objektivno odgovorna, ker ji ni uspelo dokončati privatizacije NLB-ja in so se stare prakse ohranile, obstala so tudi omrežja znotraj banke.

Nadzorniki državnih bank v obdobju 2002—2013 so po mnenju komisije objektivno in subjektivno odgovorni za slabo opravljen nadzor v bankah. Vlada Janeza Janše 2004—2008 je objektivno odgovorna za imenovanje nadzornikov bank v večinski državni lasti, ki niso ustrezno opravljali nadzora v kritičnem času napihovanja bančnega portfelja, vlada Boruta Pahorja 2008—2011 in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pa za imenovanje nadzornikov, ki niso izvajali ustreznega nadzora nad upravami za zagotovitev pravočasnega upravljanja slabih naložb.

Vlada Boruta Pahorja 2008—2011 je po mnenju komisije objektivno odgovorna, ker je namenjala premalo pozornosti stabilnosti bančnega sistema in je sprejela neprimerno strukturo ukrepov, takratni finančni minister Franc Križanič pa naj bi bil tudi subjektivno odgovoren za prepočasno ukrepanje.

Komisija meni, da je bil ukrep jamstvenih shem napačen, ker da je le podaljševal dejansko stanje, namesto da bi banke se kapitalsko okrepile in sprejeli ukrepi za hitrejše prestrukturiranje podjetij. Komisija tudi ugotavlja, da so vlado takrat različni deležniki, med njimi banke, Banka Slovenije in Evropska centralna banka, opozarjali in da je imela na voljo vse informacije za prepoznavanje dejanskega stanja.

Politika ni podprla pregona bančnega kriminala
Vladi Alenke Bratušek 2013—2014, v času katere je država z dokapitalizacijo in prenosom slabih posojil sanirala bančni sistem, komisija očita, da ni vzporedno pripravila normativne, kadrovske in proračunske podlage in zagotovila politične podpore za pregon bančnega kriminala. Zato po mnenju komisije nosi objektivno odgovornost za neustrezno ukrepanje, saj da je bil zamujen kritični trenutek, ko bi lahko organi s prikritimi instrumenti uspešneje preganjali bančno kriminaliteto. Takratnemu ministru za notranje zadeve Gregorju Virantu pa komisija očita, da, čeprav je bil seznanjen s problematiko, ni predlagal ustreznih zakonskih sprememb, zato nosi objektivno in subjektivno odgovornost.

Vladi Mira Cerarja 2014—2018 očita, da pregonu bančnega kriminala ni posvečala ustrezne pozornosti, med drugim zato, ker še ni uresničen predlog ustanovitve specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, ki ga je sprejel DZ ob potrditvi vmesnega poročila komisije novembra 2016. Zato nosi vlada objektivno, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost, pravi komisija. Ugotavlja tudi, da Cerarjeva vlada ni presekala z imenovanji nekdanjih bančnikov na odločevalske položaje, s čimer da je omajala zaupanje javnosti, da ima izvršilna oblast iskrene namene dosledno preganjati bančni kriminal.

Najbolj očitni primeri
Poročilo med posameznimi primeri izpostavlja prvi poizkus prodaje Mercatorja, gradnjo centra Stožice in dokapitalizacijo Nove KBM leta 2011.

Glede Mercatorja ugotavlja, da sta ministra v takratni Pahorjevi vladi Križanič in Dejan Židan poskušala nedopustno posegati v postopke odločanja o prodaji deleža NLB-ja v Mercatorju in tako vplivati na konkretne poslovne odločitve.

Projekt Stožice je po ugotovitvah komisije povzročil 130 milijonov evro neposredne škode bančnemu sistemu, poleg tega še nekaj 10 milijonov evrov gospodarske škode podjetjem, ki so pri gradnji sodelovala. Komisija meni, da so banke pri financiranju projekta kršile standarde bančnega poslovanja, kar da ne bi bilo mogoče "brez močnega vpliva politike". A ker so bančniki na zaslišanjih zatrjevali, da posredovanja politike na njihove odločitve niso vplivala, komisija pravi, da nosijo oni polno kazensko in odškodninsko odgovornost.

Glede dokapitalizacije Nove KBM, ki so jo morale po nalogu AUKN izvesti državne družbe Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije, komisija ugotavlja, da je skušala vlada aprila 2011 svojo vlogo pri odločitvi o dokapitalizaciji zakriti pred javnostjo tako, da uradno ni sprejela nobene odločitve. Zato bi morala takratna vlada nositi objektivno, takratni premier Pahor in finančni minister Križanič pa tudi subjektivno odgovornost.

Ločeno mnenje Janka Vebra
Anže Logar je povedal, da je komisija poročilo potrdila brez glasu proti. Ločeno mnenje je pripravil član komisije Janko Veber, ki je prepričan, da je poročilo namenjeno zamegljevanju ključnih razlogov za nastanek bančne luknje.

Veber meni, da je glavni krivec za velikost bančne luknje neustrezna gospodarska politika Janševe vlade 2004—2008, saj je takrat prišlo do največje rasti posojil. Drugi razlog vidi v delovanju Banke Slovenije, ki ni preprečevala tako hitrega zadolževanja. Tretji razlog pa vidi v obliki slabe banke. Nanjo bi po njegovem mnenju prenesli le največje primere slabih posojil, pri katerih je udeleženih več bank, za manjša slaba posojila pa da bi lahko banke poskrbele same z internimi slabimi bankami. Veber meni, da je bančna luknja, ocenjena na 5,1 milijarde evrov, zaradi teh vzrokov, ne toliko zaradi bančnega kriminala, prevelika za tri milijarde evrov.

Veber je tudi prepričan, da so bile Križaničeve odločitve, med drugim jamstvena shema in ukrep čakanja delavcev na domu, pravilne in so "preprečili gospodarski zlom v Sloveniji", zato ga poročilo po Vebrovem mnenju nekorektno obravnava.

Proučevanje poročila

Omenjeni v končnem poročilu bančne preiskovalne komisije so v prvih odzivih večinoma zadržani, zgovornejša sta le nekdanji finančni minister Franc Križanič in nekdanja premierka Alenka Bratušek. Drugi želijo poročilo najprej temeljito preučiti.

V uradu predsednika republike Boruta Pahorja, ki je vlado vodil v obdobju 2008—2011, so povedali, da bodo končno poročilo preiskovalne komisije podrobno prebrali in se nanj odzvali v prihodnjih dneh.

Kurji tatovi namesto morskih psov

"Zdaj so krivi vsi, pa nihče," je dejala nekdanja premierka, zdaj poslanka Alenka Bratušek, ki se v enem delu strinja z ločenim mnenjem nepovezanega poslanca Janka Vebra, da gre za skrivanje pravih krivcev za bančno vrzel.

Sama si želi, "da se naš pravosodni sistem bistveno bolj kot s kurjimi tatovi ukvarja s pravimi morskimi volkovi". "Vedno kaznujemo tiste, ki so naredili neko majhno stvar, ko gre za velik gospodarski kriminal, pa krivcev v naši državi ne najdemo. To boli mene in ljudi. To je treba odpraviti," je prepričana Bratuškova.

Glede bančne vrzeli je dejala, da je tudi brez poročila komisije jasno, kdaj je nastajala in kdaj je bilo v bankah narejene največ škode. To je bilo po njenih ocenah od leta 2005 do 2007.

Na vprašanje, ali se torej ne čuti odgovorne za to, kar ji komisija pripisuje, je odgovorila z besedami, da "se absolutno čuti odgovorno za to, da smo bančni sistem sanirali, da smo zagotovili davkoplačevalski denar". Prav tako so zagotavljali tudi dodaten proračunski denar za delo tožilcev in policije.

Na vprašanje, ali bo poročilo komisije podprla, je odgovorila, da ga mora najprej prebrati. Kot je pojasnila, nima težav s tem, da se zadeve raziščejo do konca, a jo skrbi, da tudi zaradi tega poročila veliko drugače v Sloveniji ne bo.

Križanič: Kazenske ovadbe bodo zavržene
Franc Križanič, ki je bil finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011 v času Pahorjeve vlade, je očitke o prepočasnem ukrepanju odločno zavrnil. "Ukrepali smo pravočasno in izredno objektivno," je zatrdil.

Projekt bančne luknje je bil po Križaničevih besedah izpeljan tako, da se je prikrivala neracionalna nacionalizacija v letu 2013. "Če bodo vložene kazenske ovadbe, bodo zavržene," je prepričan.

Na ugotovitve Logarjeve komisije, da je tedanja vlada poskušala nedopustno posegati v prodajo deleža v Mercatorju, je Križanič odvrnil, da so ravnali v skladu z mnenjem pravne službe finančnega ministrstva. To je ugotovilo, da bo kupec ogrozil slovensko prehrambno verigo, je pojasnil in spomnil, da je takrat hrvaški Agrokor res odstopil od nakupa Mercatorja.

Slaba prodaja Mercatorja
Tedanji kmetijski minister Dejan Židan je glede prodaje Mercatorja dejal, da je, ko se je Mercator prodajal Agrokorju, vedno na glas opozoril, da je to napačna prodaja, ker Mercator kupuje kupec, ki je v slabem finančnem stanju, ki mu je tekmec, "in na žalost se je to izkazalo kot resnično". "Seveda pa jaz kot minister za kmetijstvo nimam nobene možnosti vplivati na bančni sistem," je dodal.

Skopi odzivi drugih
Matjaž Kovačič, ki je Novo KBM vodil od maja 2005 do konca leta 2011, z ugotovitvami Logarjeve komisije še ni seznanjen, zato jih ne želi komentirati. Prav tako ne Draško Veselinovič, ki je NLB vodil v letu 2009. "V NLB-ju sem bil tako kratek čas, da težko komentiram," je dejal. Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari pa je za Radio Slovenija očitke zavrnil in navedel, da je centralna banka takrat vodila ustrezno denarno politiko.

Po njegovem mnenju bi se bilo treba vprašati, zakaj je prišlo do takšnega velikega povpraševanja po posojilih. Razlog zanj je bilo, tako Gaspari, pregrevanje gospodarstva v letih pred izbruhom krize, ki je bilo posledica zgrešene javnofinančne politike takratne Janševe vlade.