"Banke se obnašajo, kot da tega še niso osvojile. Še posebej izstopa NLB, kjer redno zavračajo vse naše zahtevke po dokumentaciji, zato moramo uporabiti stari instrument, in sicer zaseg prek sodišča," je pojasnil.

Sodna praksa v večini primerov dobro funkcionira, čeprav vzame nekaj več časa, kljub temu pa je Logar naletel na težave pri preiskovalni sodnici Dunji Franken, ki je komisijo prosila za dodatne utemeljitve in pojasnila. "Gre že za drugi primer, ko sodnice v primeru NLB-ja nismo uspeli prepričati," je opozoril.

Obiski v banki
Logarjeva komisija je namreč zahtevala seznam obiskov politikov, javnih funkcionarjev, kreditojemalcev in preostalih bolj ali manj javnih oseb pri upravi NLB-ja. "Zahtevali smo seznam obiskov vseh predstavnikov vlad od leta 1997 do nastopa te preiskovalne komisije. Gre za približno 150 ljudi, skupaj s svetovalci, lobisti in kreditojemalci, ki so pristali na slabi banki."

Komisija je namreč pri svojem delu po njegovih besedah naletela na primere, ko se je odločitev banke o posojilu spremenila neposredno po obisku javnega funkcionarja.

Mandat preiskovalne komisije, tako Logar, je, da mora ugotoviti, kdo je bil pristojen za odobravanje slabih kreditov, poleg tega pa mora komisija ugotoviti tudi odgovornost večinskega lastnika oz. vlad in vpliv na odločanje. Ugotoviti morajo tudi, pod kakšnimi pogoji so bili slabi krediti odobreni, zato bo po njegovem mnenju najbrž zanimivo, ali so bili tisti, ki so ustvarili največje luknje, tudi najpogostejši obiskovalci Banke Slovenije.

Sodnica je, tako Logar, ob njihovi zahtevi zapisala, da iz zahtevka niso vidni razlogi, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, ali gre za dokaze, ki so pomembni za parlamentarno preiskavo. "Preiskovalna komisija meni, da je ta ukrep nujen in neizogiben," ji je odgovoril Logar.

Če bo sodnica zavrnila zaseg in bo zadeva romala na višje sodišče, ki bi tudi lahko zavrnilo zahtevo, potem preiskovalni komisiji ne bo ostalo nobeno sredstvo, prek katerega bi lahko prišla do podatkov.

NLB: Zahteva ni sorazmerna
Logar je po poročanju medijev zahteval tudi razkritje podatkov o bančnih transakcijah od leta 1997 do 2015 za nekdanje predsednike uprav NLB-ja, člane uprav in pa tudi nekaterih nekdanjih guvernerjev. Po poročanju Dela to zahtevo preučujejo strokovne službe bank, njihov odnos do razkritja pa je odklonilen, saj zahteva po njihovem mnenju ni sorazmerna z namenom preiskave in je premalo specificirana.

Na vprašanje, katere podatke in za koga so zaprosili, Logar danes ni odgovarjal, dejal pa je, da komisija lahko uporabi različne metode zbiranja podatkov, pričo pa v postopku lahko spremeni v osumljenca, zato mora pridobiti vse potrebne podatke.