Preiskovalci DZ-ja, ki jih vodi Anže Logar (SDS) je zaslišala aktualnega premierja Mira Cerarja. "Če je kriza, smo plen, če dobro gospodarimo, smo partner," je poudaril Cerar v uvodu. Povedal je, da bi posledice globalne gospodarske finančne krize lažje obvladali, če bi v preteklosti odgovorneje upravljali premoženje, človeške vire ter sisteme in podsisteme v državi. "V krizo smo prišli nepripravljeni, zato nas je prizadela bolj kot druge države, ki so bile bolj pripravljene," je dejal.

Zato, kot je povedal, njegova vlada skuša dobro gospodariti z državnim premoženjem in javnimi financami. Glede javnih financ se po Cerarjevih besedah že kažejo uspehi, saj se prvič pričakuje proračunski presežek. Vlada ima tudi pomembno vlogo pri gospodarski rasti, na področju bančništva pa je predlagala sistemske ukrepe in kar je lahko glede bančne luknje, kriminala in koruptivnih metod, meni premier.

Na vprašanje, ali bi se drugače lotil sanacije bank kot prejšnja vlada Alenke Bratušek, je poudaril, da je bil velik del ukrepov neizogiben. "Težko sodim, kateri so bili najnujnejši, kateri ne. Dejstvo je, da smo že zamujali. Priložnosti so bile, preden je Bratuškova začela voditi vlado," je dejal.

Večina ukrepov za sanacijo financ je bila po njegovem mnenju ustrezna, nekaterih ukrepov pa ne bi sprejel. "Ni bilo dobro, da smo sprejeli zaveze glede dokapitalizacije bank," je dejal in pojasnil, da zaveza glede NBL-ja ni bila dovolj dobro domišljena in je sam ne bi sprejel.

Glede izjave Alenke Bratušek, da je tiste, ki so denar vozili iz bank s kamioni, njegova vlada pripeljala nazaj na položaje, pa je Cerar odvrnil, da Bratuškova kot opozicijska poslanka rada kritizira vlado, vendar gre "le za politično pavšalno oceno, ki ne vzdrži".

Ne bomo oškodovali davkoplačevalcev
Zaradi državne dokapitalizacije banke NLB, za katero je morala Slovenija dati zavezo EU-ju, da jo bo prodala do konca leta 2017, je Cerar pojasnil, da so zaradi sodb hrvaških sodišč, ki kršijo memorandum o nasledstvu SFRJ, prevelika tveganja za prodajo.

Na vprašanje, kdo bo odgovarjal, če bo Evropska komisija (EK) izrekla kazen zaradi zavlačevanja, pa je dejal, da se vlada konstruktivno pogovarja z EK-jem. "Ne bomo oškodovali naših davkoplačevalcev," je poudaril.

Velikost bančne luknje naj bi ugotavljali revizorji
Cerar je na vprašanje poslanca NSi-ja Jerneja Vrtovca, ali bi podprl ustanovitev posebnega sodišča za gospodarski kriminal, odgovoril, da je načelno za, vendar bi ob njegovi ustanovitvi nastopili določeni problemi, npr. kadrovski.

Nepovezanega poslanca Janka Vebra pa je zanimalo, zakaj vlada ne sprejeme ustreznih odločitev, da bi se razkrila dejanska velikost bančne luknje, ki jo je sanirala država. Cerar mu je odvrnil, da vlada ni usposobljena in nima pristojnosti, da bi ocenjevala velikost bančne luknje. Vendar je Računsko sodišče dobilo določene pristojnosti, s katerimi naj bi se ugotovilo, ali je bila dokapitalizacija ustrezna ali previsoka.