Policija je s sporočilom za javnost dodatno pojasnila izjavo vodje sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušana Florjančiča za POP TV. Florjančič je namreč dejal, da kriminalistična preiskava nakazil iranskega državljana prek NLB-ja v letih 2009 in 2010 ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja.

Izjava "izpostavlja zgolj to, da v 2010 na podlagi razpoložljivih informacij ni bilo mogoče potrditi suma kaznivega dejanja pranja denarja", so zapisali na policiji. Takrat jim z zbiranjem obvestil in z obsežnim povpraševanjem pri različnih tujih in slovenskih organih ni uspelo potrditi sumov, navedenih v obvestilu urada za preprečevanje pranja denarja, oziroma razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zato je policija takrat končala zbiranje obvestil in zadevo konec leta 2011 končala.

Glede pranja denarja kot kaznivega dejanja so ob tem pojasnili, da mora v kazenskopravnem smislu najprej obstajati kaznivo dejanje, ki generira premoženjsko korist. "Ko se ta denar plasira v promet z namenom legalizacije, šele takrat lahko govorimo o pranju denarja," so poudarili.

Obstajati mora torej vzročna zveza med predhodnim kaznivim dejanjem in pranjem denarja, če te ni, pa ne gre za pranje denarja in ni mogoče izvesti predkazenskega postopka. Kriminalistom tega v 2010 in 2011 kljub številnim preverjanjem prek mednarodnega policijskega sodelovanja ni uspelo potrditi.

Kaznivo dejanje je tudi kršenje embarga, a člen Kazenskega zakonika, ki ureja to področje, velja šele od leta 2012 in tako za nazaj ni mogoče voditi predkazenskega postopka za tovrstno kaznivo dejanje, so še povedali.

Specializirano državno tožilstvo je letos zahtevalo sprožitev preiskave na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin iz medijev, ki pa so povzemali ugotovitve preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema ter navedb Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Z odredbo specializiranega državnega tožilstva je bila 13. julija ustanovljena specializirana preiskovalna skupina zaradi preiskave razlogov za sum storitve različnih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in drugih.

"O ugotovitvah tega postopka, ki poteka pod usmerjanjem državnega tožilstva, za zdaj še ne moremo javno govoriti, ker še poteka in se ti sumi kaznivih dejanj še preiskujejo," so še dodali.

Zmeda na policiji
"Slovenska policija nima podatkov o tem, da bi ta oseba storila konkretno kaznivo dejanje, ki bi generiralo premoženjsko korist, ki je bila plasirana v Slovenijo. To pa je objektivni pogoj za storitev kaznivega dejanja pranja denarja - brez tega pranja denarja ne moremo obravnavati," je sicer predhodno za POP TV povedal Florjančič. Policisti prav tako niso zaznali kršitve omejevalnih ukrepov, čeprav je bil Iran v tistem času pod embargom. V kazenskem zakoniku tovrstnega kaznivega dejanja takrat še ni bilo.

Preiskavo zdaj vodi tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki pa se, ker se okoliščine glede morebitnega pranja denarja niso spremenile, osredotoča le na morebitne nepravilnosti bančnih uslužbencev, ki so bili vpleteni v ta nakazila.

Primer domnevnega pranja denarja prek NLB-ja je na začetku junija razkrila komisija DZ-ja za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Ugotovili so, da je iranski državljan v letih 2009 in 2010 prejemal nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran na svoje račune pri NLB-ju in denar naprej nakazoval na več kot 9.000 naslovov v tujini. Šlo naj bi za okoli milijardo dolarjev.

Möderndorfer se izjavi policije čudi
V DZ-ju so zato julija ustanovili preiskovalno komisijo, ki ugotavlja politično odgovornost pri sumih pranja denarja s temi posli. Vodi jo Jani Möderndorfer (SMC). "Tako kot vsi državljani sem bil presenečen nad komentiranjem policije, še posebej zato, ker v času od 2008 do 2010, ko je to preiskovala, ničesar ni komentirala, niti ni obvestila tožilstva, kaj se dogaja oz. kaj počne. Danes, ko pa poteka predkazenski postopek, ki ga usmerja državno tožilstvo, pa izredno nenavadno komentira stvar, za katero preiskava sploh še ni končana," je dejal tokrat v izjavi za novinarje.

Kot je dodal, ne pozdravlja takšnega načina delovanja policije. A na podlagi podatkov, ki jih ima komisija DZ-ja na razpolago in o katerih javno ne more govoriti, bodo po njegovih besedah na zaslišanje lahko poklicali tudi vse odgovorne na policiji. O zadevi bodo povprašali tudi tožilstvo, ko bo postopek zaključilo, in izsledke primerjali s tistimi, ki jih je to naredilo pred sedmimi oz. osmimi leti, je še napovedal.

DZ je sicer zadevo obravnaval septembra in generalni policijski upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, Banki Slovenije in Komisiji za preprečevanje korupcije predlagal, naj v treh mesecih opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih v primeru teh poslov.

Tudi Grims začuden nad naključji
Poslanec SDS-a Branko Grims je začuden nad naključjem, da je bila objava neuradne informacije, da kriminalistična preiskava ni ugotovila pranja denarja prek NLB-ja, objavljena na dan, ko so neuradni portal ameriške obveščevalne agencije Cia in nekateri drugi portali tajnih služb objavili prve informacije, da se je v Sloveniji oprala milijarda dolarjev.

Grims je pojasnil, da je zgodba začela zanimati tudi tujino in da verjame, da bodo zdaj ustrezno preiskavo vnovič sprožili tudi v drugih državah. Ob tem je poudaril, da v DZ-ju o teh ugotovitvah kriminalistov še niso bili uradno obveščeni.