Anže Logar je med predsedovanjem komisiji poudaril, da ima težave s pridobivanjem dokumentov, pri čemer izstopa NLB, kjer naj bi redno zavračali vse zahtevke po dokumentaciji in so bili zato prisiljeni uporabiti zaseg prek sodišča. Foto: BoBo/Borut Živulović
Anže Logar je med predsedovanjem komisiji poudaril, da ima težave s pridobivanjem dokumentov, pri čemer izstopa NLB, kjer naj bi redno zavračali vse zahtevke po dokumentaciji in so bili zato prisiljeni uporabiti zaseg prek sodišča. Foto: BoBo/Borut Živulović

S poročilom se bo nato predvidoma v aprilu na eni izmed izrednih sej seznanil še DZ. To je sicer že druga parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z bančno luknjo. Prva je pod vodstvom Marka Pogačnika s SDS-a delovala v prejšnjem sklicu DZ-ja, a zaradi predčasnih volitev ni končala svojega dela. Tokrat naj bi torej komisija še pravočasno končala poročilo.

Komisija, ki preiskuje vzroke in odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je zaslišanja začela spomladi 2016. Sprva se je posvetila ugotavljanju smiselnosti nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke, nato dogajanju v NLB-ju in Novi KBM. Zaslišala je nekdanje finančne ministre in predsednike vlad. Predsednik komisije Anže Logar (SDS) pa je vmes večkrat opozoril na težave pri pridobivanju dokumentov, predvsem iz NLB-ja.

Komisija je po zaslišanjih akterjev, povezanih z delovanjem Factor banke in Probanke, pripravila prvo delno vmesno poročilo. To je sredi lanskega novembra v DZ-ju dobilo široko podporo. V njem je komisija izpostavila slabe bančne prakse, za katere naj bi bili odgovorni uprave in nadzorni svet, pa tudi bančni regulator.