Bančna komisija DZ-ja pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) je v poročilu ugotovila, da sta nekdanji upravi NLB-ja in NKBM-ja kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, da je Banka Slovenije zanemarila posojilna tveganja in da so vlade od leta 2004 naprej objektivno odgovorne za imenovanje nadzornikov in neustrezno ukrepanje.

V predstavitvah mnenj poslanskih skupin in v razpravi so vsi skušali nekoliko omiliti odgovornost tiste vlade, del katere so ali so bili, ter večinoma osvetljevali odgovornosti drugih vlad. A skupno vsem je bilo, da je treba nedovoljene bančne prakse sankcionirati, in to čim prej. Do zdaj sta bila namreč pravnomočno obsojena (le) dva bankirja, ki pa nista t. i. prvokategornika, saj si večina poslancev želi epilog zgodb, v katere so bili vpleteni nekdanji vodilni v NLB-ju in Novi KBM.

Komisija bo vložila kazenske ovadbe
"Šlo je za tipičen primer bančnega kriminala velikih razsežnosti," je poudaril Logar. Ker so zunanji sodelavci preiskovalne komisije "temeljito prečesali zaslišanja prič", komisija pa je nato presodila, da so lagali, bo po njegovih besedah komisija vložila kazenske ovadbe zaradi krivega pričanja zoper bančnike Mateja Narata, Matjaža Kovačiča, Jurija Detička, Gorazda Jančarja in Andreja Hazabenta ter zoper politika, nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča in nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja.

Komisija je zasegla več kot 300.000 strani tajne bančne dokumentacije. Ker verjame, da so med njimi tudi dokumenti, do katerih tožilci še niso imeli dostopa, je predlagala, naj jo DZ posreduje organom pregona. To je DZ potrdil, saj je večina prepričana, da so slabe bančne prakse ob odgovornosti regulatorja in politike pripeljale do bančne luknje v velikosti pet milijard evrov in tako državi zaradi denarja, vloženega v sanacijo, namesto v kaj drugega, prinesle izgubljeno desetletje.

Premalo se izpostavlja politična odgovornost
Ob poudarjanju dejstev, ki bi bolj kot eno vlado očrnila drugo, so v Levici in SD-ju dejali, da poročilo premalo izkazuje politično odgovornost. Medtem ko so v prvi, kot je dejal Luka Mesec, ocenili, da je SDS s tem, ko je komisijo vodil njen član, to zlorabila za razrešitev svoje odgovornosti, ki jo je pripisal prvi vladi Janeza Janši (SDS), je komisija po besedah Matjaža Nemca premalo poudarjen vidik politične odgovornosti pripisala pomanjkanju časa.

Janko Veber (NP), ki je bil član te komisije, je na poročilo dal ločeno mnenje, saj naj bi zamegljevalo realno sliko. Kot je povedal, se poskuša prodati, da je glavni krivec za bančno luknjo bančna kriminaliteta, a so težava tudi enormno zadolževanje gospodarstva v času prve Janševe vlade, delovanje Banke Slovenije, ki tega ni preprečevala, prevelik izračun bančne luknje ter ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank z odpisom posojil in nato razprodajo premoženja.

Želijo ustanoviti specializirano sodišče
V DZ-ju je danes podporo dobil tudi predlog za ustanovitev specializiranega sodišča. Vsi so namreč za to, da zgodbe iz poročila čim prej dobijo sodni epilog. Bojan Dobovšek (NP) je ob tem ocenil, da bi morali organi pregona poleg ugotovitve kazenske odgovornosti pritisniti tudi na odškodninsko odgovornost. "Cilj ni le, da te ljudi spravimo v zapor, ampak da dobimo kaj denarja nazaj v proračun," je dejal.

Iz SDS-a in NSi-ja je bilo slišati tudi pozive k privatizaciji državnih bank. A temu so nasprotovali v Levici, kjer so izpostavili primer prodaje Nove KBM, ki so jo označili za "razprodajo".