Na volitve se v stranki SDS še posebej skrbno pripravljajo, zato se za dolgo predvolilno kampanjo finančno krepijo, in sicer s posojilom pri Dijani Đuđić, 32-letni podjetnici iz Prijedora v Republiki Srbski, ki ima podjetje v Spodnjih Hočah, je poročal časopis Večer. Iz posojilne pogodbe, ki jo hranijo pri Večeru, je razvidno, da je posojilno pogodbo v imenu stranke SDS podpisal njen predsednik Janez Janša.

"Do te osebe smo prišli prek podjetja, ki ga imamo v lasti," je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS-a in dodal, da je pogodbo overil notariat, ki je tudi odgovoren za zakonitost takšnih pogodb. "Nam so pravniki svetovali, da je ta znesek skladen z zakonom, ki ureja področje posojil za politične stranke. Če gre za napačno tolmačenje zakona, bodo o tem presojale pristojne institucije, in če bo prišlo do kazni, jo bomo tudi plačali," je dejal Janša in dodal, da je SDS v preteklosti poplačal vsa svoja posojila.

Dvoodstotna obrestna mera
"Po naših informacijah gre za osebo, ki je davčni zavezanec v Sloveniji, denar je bil nakazan iz Slovenije in obrestna mera je taka, kot smo se dogovorili," je še dejal Janša in poudaril, da je posojilo del namere SDS-a, da se umakne iz lastništva založbe Nova obzorja, ki je tudi svetovala sodelovanje s posojilodajalko. Janša je dejal, da ne ve, kako so Nova obzorja sodelovala s to osebo, domneva pa, da so jo priporočili na podlagi preteklih sodelovanj.

Stranka SDS je bila v zadnjih desetih letih močno obremenjena s posojilom za stavbo na Trstenjakovi 8, je pojasnil Janša in dodal, da so zato pred vsakimi volitvami najemali posojila v podobnem znesku. Tudi to posojilo nameravajo porabiti za dejavnosti pred parlamentarnimi in lokalnimi volitvami, je povedal in razložil, da so posojilo razbili na tri dele zaradi omejitev, ki jih določa zakon o financiranju političnih strank. "Tako so nam svetovali pravniki in tako pogodbo smo podpisali pri notarju, če je bilo kaj narobe, bomo popravili," je še pojasnil Janša. Po njegovih besedah tudi druge stranke najemajo posojila pred volitvami, to pa počnejo v znatno večjem obsegu.

SDS ne želi biti del izdajatelja tabloidov
Na vprašanje, zakaj posojila niso najeli pri banki, je Janša dejal, da so iskali posojilo, za katero bi zastavili delež v podjetju, in ne hipoteke na stavbo, za katero so veseli, da je ni več. Pojasnil je še, da so se iz založbe Nova obzorja odločili umakniti tudi zato, ker je ta začela izdajati tabloid, in SDS ne želi biti lastniško vpet v založbo, ki tovrstno publikacijo izdaja. Obenem pa je dodal, da gre za podjetje, ki, posluje z dobičkom, čeprav se ukvarja s tiskom, in po njihovi presoji je ta delež, ki ga ima v lasti SDS, tudi toliko vreden.

Đuđićeva navedeni denar posoja do konca leta 2019, celotni znesek pa je obrestovan z nespremenljivo dvoodstotno letno obrestno mero, katere plačilo zapade ob vračilu glavnice. SDS in Đuđićeva sta se dogovorila, da obstaja možnost, da se do izteka posojilnega razmerja posojilo konvertira oz. se z njim poplača nakup 44,16-odstotnega poslovnega deleža založbe Nova obzorja, ki med drugim izdaja tednika Demokracija in Škandal24.

Vesel napovedal revizijo, da ugotovijo, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS-om in posojilodajalko
Novico o posojilu so že komentirali tako predstavniki drugih parlamentarnih strank kot tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je napovedal revizijo poslovanja, predtem pa nameravajo s predrevizijsko poizvedbo pridobiti še dodatne informacije, saj iz javno dostopnih virov še ni mogoče natančno reči, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS-om in posojilodajalko. Na osnovi tega se bodo odločili o obsegu revizije in oblikovali stališče, je še poudaril Vesel in dodal, da je, če je posojilo sklenjeno v nasprotju z 22. členom zakona o političnih strankah, zagrožena globa od 4.200 do 21.000 evrov.

Predstavniki političnih strank v DZ-ju pa so posojilo, ki ga je SDS najel pri zasebnici, sprejeli z dvignjenimi obrvmi. Predsednik DZ-ja Milan Brglez (SMC) je glede posojila izrazil pričakovanje, da bodo pristojni opravili svoje in zadevo raziskali. "Me pa čisto osebno zanima, kje se da dobiti tako ugodna posojila," je dodal. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa meni, da je zelo nenavadno, da politična stranka vzame posojilo pri zasebniku. "Pri tako mladi osebi se človek sprašuje, od kod denar taki 32-letnici, zlasti mi je pa nenavadno, zakaj iz Bosne in Hercegovine oziroma Republike Srbske," je dejal. Kot je pojasnil, sicer tudi stranka DeSUS najema posojila. "Vendar mi to vedno najemamo pri bankah transparentno in po pravilih, ki veljajo, zato me je tole precej presenetilo," je dejal.

Dejan Židan (SD) pa ugotavlja, da se politika ukvarja z vprašanjem, kako je mogoče, da radikalno desno stranko financira mladenka iz Republike Srbske v času, ko ta stranka začenja z brezplačniki in ko celotno Slovenijo polepi z neužitnimi plakati. "Tukaj je dosti vprašanj, na katera bo treba zelo jasno odgovoriti," je poudaril. Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec pa je poudaril, da so prav politične stranke tiste, ki so poklicane k transparentnemu in zglednemu delovanju. V konkretnem primeru SDS-a naj po njegovih besedah "pristojni organi odločijo, ali je ali ni v skladu s slovensko zakonodajo". "Ali je etično, ali ne, ali je prav, ali ne, čeprav morda je v skladu z zakonodajo, pa morajo dotični predstavniki stranke sami pri sebi odgovoriti," je dejal.

"Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša ne more dokazati izvora svojega lastnega premoženja, zdaj se je pa njegova lastna stranka odločila, da bo posegla še po sredstvih iz bosanske davčne oaze. Tako kot Janša ne more dokazati izvora svojega premoženja, tudi ne more dokazati, da so tovrstna posojila nekaj normalnega," pa je prepričan Miha Kordiš (Levica). Tudi v Stranki Alenke Bratušek so opozorili na 22. člen zakona o političnih strankah, ki omejuje višino posojila pri fizični osebi. Pojasnili so, da sami posojil nimajo, pretekla posojila so že poplačali, poslujejo pa po predpisih in vse pravilno prijavljajo Računskemu sodišču.

Dijana Đuđić povezana z mednarodno mrežo za utajo davkov?
Spletni portal Siol.net pa je izpostavil, da je SDS posojilo najel pri osebi, ki je povezana z mednarodno mrežo za utajo davkov. Njihove analize v zadnjem mesecu so pokazale, da je v njej izginilo najmanj 1,3 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Kot navaja portal, o poslovni dejavnosti posojilodajalke Dijane Đuđić, bosanske državljanke, ni mogoče izvedeti praktično ničesar. Tako ni znano, od kod ji milijonski zneski, ki jih prek posojilnih pogodb kanalizira v Slovenijo. Podatki, ki so jih zbrali, pa kažejo, da je vpletena v več spornih poslov, enega preiskuje Policijska uprava Celje. Sumijo namreč, da je Družba ŽML, ki je bila pred stečajem v lasti Đuđićeve, utajila za 305.000 evrov davka na dodano vrednost. Podjetje je danes v stečaju, za njim in poslovnimi listinami pa so se izgubile vse sledi.

Ima posojilodajalka poslovni interes?
Sogovorniki iz poslovnega sveta so za Večer posojilno pogodbo označili za nenavadno, saj se postavlja vprašanje, zakaj si največja opozicijska stranka v državi denarja ni izposodila pri kateri izmed bank na transparenten način, temveč je to storila pri neznani podjetnici iz BiH-a. Vprašljiva je nizka obrestna mera, saj naj posledično Đuđićeva ne bi imela poslovnega interesa pri tem poslu. Vprašanje, ki se postavlja, je, ali gre za fiktivno posojilo, s katerim bi se lahko prikril izvor gotovine in s katerim bi se v SDS-u izognili plačilu davka, so še zapisali pri Večeru.