Nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, tedanja ministra Franci Križanič in Samuel Žbogar ter predsednik vlade Borut Pahor so po mnenju preiskovalne komisije opustili dolžnostno ravnanje v primeru domnevnega pranja iranskega denarja prek NLB-ja.

Neustrezno ukrepanje oziroma neukrepanje v tem primeru naj bi namreč po mnenju komisije povzročilo tveganje za nacionalno varnost. Pranje denarja in financiranje terorizma pa bi lahko ogrozila stabilnost in delovanje osrednje banke in škodila mednarodnemu ugledu naše države. Trenutno gre pri omenjenih torej za ugotavljanje politične odgovornosti, ali bo kdo izmed njih tudi kazensko odgovarjal, bo odvisno od tožilstva, ki mu bo komisija predala vso dokumentacijo.

Dobra podlaga za odpravo anomalij
"Je fino, da smo zaključili v tistem delu, s katerimi nekateri ne bodo zadovoljni, ker je to dobra podlaga za to, da odpravimo anomalije, ki so bile v preteklosti," je po seji komisije povedal njen vodja in poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer. Zgodba se je začela decembra 2008, ko je britanski poslovnež iranskega rodu Iraj Farrokhzadeh v Novi Ljubljanski banki odprl račun. Po neuradnih informacijah – pojasnila NLB in pristojni zavračajo – so mu ob predložitvi priporočilnega pisma Credit Suisse za njegovo podjetje Farrokh - registrirano v davčni oazi na Britanskih Deviških otokih – brez težav odprli račun.

Z računa v NLB-ju je denar nakazoval na več kot 9.000 računov po svetu, večinoma za plačila storitev in blaga, a v nekaterih primerih so različne tuje in tudi naše varnostne službe zaznale, da je denar šel tudi za širjenje jedrskega orožja. Skupaj je bilo vseh prilivov in odlivov na različne njegove račune pri slovenski banki za približno 800 milijonov evrov.

Posel potekal kljub opozorilom
Posel se je kljub opozorilom notranjih nadzornikov banke in urada za preprečevanje pranja denarja končal šele v letu 2010. V tem letu je bila banka Export development, iz katere je v Slovenijo prihajalo največ denarja, z uredbo Sveta Evrope vključena na seznam podjetij, ki se jim omeji poslovanje, saj je bila vključena v financiranje oboroževanja Irana in je pomagala pri izogibanju in kršitvi sankcij.

Avgusta 2010 je urad za preprečevanje pranja denarja obvestil o dogajanju policijo in Sovo. Decembra tega leta je po reviziji Banka Slovenije z odredbo zahtevala ustavitev poslovanje prek elektronskega bančništva za iranskega poslovneža, kar je NLB tudi izpolnil.

Obveščevalci opozorili državni vrh
Poročilo od dogajanju je Sova novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi tedanjemu predsedniku vlade. Borut Pahor je to na zaslišanju pred preiskovalno komisijo potrdil, a je povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna.

Policija še brez sklepov, posledice bodo politične
Policija je pregon leta 2012 opustila, ker ni imela dokazov o nezakonitem izvoru iranskega denarja. Specializirano državno tožilstvo je predkazenski postopek odprlo lani poleti. Čeprav je morala policija preiskavo po lanskem javnem razkritju obuditi, je danes na naše vprašanje o stanju zadeve pojasnila le, da predkazenski postopek še ni končan. "Skladno z Zakonom o kazenskem postopku bomo z ugotovitvami obvestili Specializirano državno tožilstvo RS," so zapisali na generalni policijski upravi.

In kakšne bi lahko bile politične posledice? "Še najbolj bi lahko ugotovitve škodile Socialnim demokratom. Ne nazadnje je Franc Križanič kandidat SD-ja na letošnjih volitvah. In že preiskovalna komisija, ki se je ukvarjala z naložbo v Teš 6, je ugotovila njegovo politično odgovornost, bil pa je celo ovaden. V obeh zgodbah se med politično odgovornimi pojavlja tudi Borut Pahor. Vemo pa, Pahor je bil predsednik SD-ja, prav tako pa ga je stranka odločno podpirala v predsedniški tekmi," je za TV Slovenija poročala novinarka Nuša Baranja.