Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je zadovoljen z ukrepi omenjenih držav in ob tem dodaja: "V primeru Malte in Litve pa poslabšanje gospodarskih razmer od sprejema priporočil upravičuje podaljšanje roka za odpravo primanjkljaja za eno leto."

Po komisarjevem mnenju sta tudi Latvija in Madžarska, ki prejemata pomoč EU-ja za države članice s težavami v plačilni bilanci, po vsem sodeč na dobri poti, da presežni primanjkljaj do dogovorjenih rokov znižata pod maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), vendar pa morata za uresničitev tega cilja obe odločno nadaljevati zastavljene načrte.

Postopek proti Madžarski že od 2004
Bruselj je postopke zaradi presežnega primanjkljaja v letu 2008 proti Malti, Litvi in Latviji sprožil lani spomladi, državam pa je komisija priporočila, da jih odpravijo do 2010, 2011 oz. 2012. Madžarska pa se je z javnofinančnimi težavami spopadala že pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize in je zato v postopku že od leta 2004. Bruselj je pozneje zaradi kriznih razmer predlagal podaljšanje roka za odpravo primanjkljaja na 2011. Finančni ministri EU-ja so priporočila Bruslja tudi potrdili.

Težave ima tudi Portugalska
V resne javnofinančne težave je zaradi krize padla tudi članica območja evra Portugalska. Javnofinančni primanjkljaj je tako lani dosegel 9,3 odstotka BDP-ja, kar močno presega merila iz pakta o stabilnosti in rasti. Portugalski finančni minister Fernando Teixeira dos Santos je v torek zvečer ob predstavitvi letošnjega proračuna napovedal, da naj bi se primanjkljaj v letošnjem letu zmanjšal na 8,3 odstotka, v okvire pakta pa naj bi se vrnil do 2013.