Evropski komisar, pristojen za migracije, notranje zadeve in državljanstvo je ob obisku Slovenijo označil za ključno državo pri varovanju šengenskih zunanjih meja in jo pohvalil za tvorno sodelovanje s Hrvaško pri tem. Na novinarsko vprašanje, kako komentira napovedi, da bi Slovenija lahko blokirala vstop Hrvaške v šengensko območje, pa je odgovoril, da "nič ne ve", da bi Slovenija sprejela kako tako odločitev.

Ob tem je dodal, da mora Hrvaška še izpolniti določene pogoje za vstop v šengensko območje, sam pa je prepričan, da kakšne blokade ne bo. "V EU-ju ne smemo dovoliti, da bi bile meje še vedno razlog za spore med državami," je dejal Avramopulos, ki se je sestal tudi s premierjem Mirom Cerarjem.

Pohvale sodelovanju Slovenije in Hrvaške
Nadzor na zunanji šengenski meji, torej tudi na slovensko-hrvaški meji je bila sicer ena od glavnih točk pogovorov Avramopulosa v Ljubljani, pri čemer je komisar pohvalil sodelovanje obeh držav pri izvajanju sistematičnega nadzora potnikov. Pri tem so pomembno vlogo odigrale tehnične smernice Evropske komisije in vključitev Hrvaške v šengenski informacijski sistem, pa je glede tega na skupni novinarski konferenci povedala Györkös Žnidarjeva.

Ob izrednem stanju bi lahko podaljšali nadzor na mejah
V ospredju so bili predlogi za posodobitev šengenskega zakonika, ki jih je Evropska komisija predstavila 27. septembra. "Želimo zavarovati in ohraniti blaginjo prostega pretoka ljudi v šengenskem območju," je povedal komisar in dodal, da je komisija reformo predlagala zaradi večje teroristične grožnje, a bodo predlogi med drugim omogočili tudi nadaljevanje notranjega nadzora v šengenu iz varnostnih razlogov do treh let. "Toda to je le mogoča izjema in možnost skrajnega ukrepa," je poudaril Avramopulos.

V skladu šengenskimi pravili so lahko članice doslej v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Komisija zdaj predlaga, da bi se to obdobje podaljšalo za eno leto, obenem pa bi se dodala izjemna možnost še dveletnega podaljšanja, če bi ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bi bili hkrati sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. To podaljšanje pa bi bilo treba sprejeti na evropski ravni.

Ministrica nezadovoljna zaradi nadzora na avstrijski meji
Slovenska notranja ministrica je sicer znova izrazila nezadovoljstvo, da še vedno obstaja nadzor na šengenskih notranjih mejah. Kot je poudarila, Slovenija ne nasprotuje temu ukrepu kot takšnemu, "ampak nasprotuje njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo", je poudarila in dodala, da je število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje izjemno nizko. Letos je avstrijska policija slovenski vrnila le 27 tujcev, ki so v Avstrijo nezakonito vstopili iz Slovenije, je povedala Györkös Žnidarjeva.

Sicer pa Slovenija razume razloge za spremembo šengenske zakonodaje, je še povedala ministrica. "Zavedamo se, da obstaja potreba po bolj fleksibilni ureditvi ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah kot odgovor na morebitne dolgotrajnejše resne grožnje notranji varnosti posamezne članice," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pri pripravi reforme uporabila tudi nekaj slovenskih predlogov. Vendar pa ima Slovenija tudi pomisleke, je opozorila Györkös Žnidarjeva, saj so objektivna merila za vzpostavitev nadzora preveč splošna in niso merljiva, premajhna pa je tudi vloga članic, ki so z uvedbo nadzora prizadete. A Györkös Žnidarjeva je prepričana, "da bodo našli odgovore tudi na ta vprašanja".

"Potrebujemo nov dublinski sistem"
Z gostiteljico Györkös Žnidarjevo sta sicer pregledala tudi stanje na področju migracij in se strinjala, da je treba pospešiti prizadevanja za reformo evropskega skupnega azilnega sistema. "Nujno potrebujemo nov dublinski sistem, ki bo učinkovit in pravičen tako v mirnem času kot v trenutkih krize," je dejal komisar.

Ministrica je dejala, da je položaj v Sloveniji zdaj sicer miren, vendar pa je opazen vztrajen trend naraščanja nezakonitih prehodov meje v Slovenijo. Lani je bilo v prvih devetih mesecih obravnavanih 653 nezakonitih prihodov, letos pa kar 1435, kar je 120-odstotno povečanje.

Slovenija dobro sodeluje v evropski shemi premeščanja prosilcev za azil iz Italije in Grčije, je pohvalil Avramopulos. Do zdaj je bilo po besedah Györkös Žnidarjeve premeščenih 40 odstotkov od celotne kvote, ki jo mora Slovenija premestiti. Več pa bi bilo treba narediti pri trajni preselitvi ljudi pod mednarodno zaščito, pri čemer evropski komisar upa na pomoč Slovenije, "da nam bo pomagala odpreti več pravnih kanalov za to". "Pripravljeni smo finančno podpreti več kot 50.000 preselitev v naslednjih dveh letih," je dejal Avramopulos.