Seehofer je v četrtek na Dunaju zatrdil, da Avstrija ne bo prevzemala odgovornosti za prosilce za azil, za katere ni odgovorna.

Nemška koalicija je nato v četrtek zvečer dosegla dogovor, ki še vedno dopušča možnost vračanja prosilcev za azil v Avstrijo, čeprav so po veljavnih pravilih zanje odgovorne druge države.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz pravi, da se je Nemčija v prizadevanjih za zajezitev sekundarnih migracij očitno odločila za nacionalne ukrepe, da to jemljejo na znanje in da je dobrodošlo, da se v Berlinu lotevajo tega problema, na katerega Dunaj že dolgo opozarja.

Hkrati je izpostavil, da verjamejo Seehoferju, ki je tudi za medije jasno povedal, da Nemčija v Avstrijo ne bo vrnila nobenega prosilca za azil, za katerega ta ni odgovorna.

Taktična politika Seehoferja
Kurz in Seehofer sta tudi poudarila, da želita njuni državi v sodelovanju z Italijo zapreti sredozemsko migracijsko pot, o čemer bodo prihodnji teden v Innsbrucku razpravljali notranji ministri Nemčije, Avstrije in Italije. Seehofer je sicer izpostavil tudi, da se je treba z Grčijo in Italijo o vračanju prosilcev za azil še dogovoriti. Opozoril je še, da bo, če pogajanja ne bodo uspešna, treba premisliti tudi o drugih ukrepih.

Seehofer, predsednik Krščansko-socialne unije (CSU), bavarske sestre Krščansko-demokratske unije (CDU) Angele Merkel, v prizadevanjih za čim boljši rezultat na jesenskih volitvah na Bavarskem v boju z desno Alternativo za Nemčijo (AfD), ki vodi ostro protimigracijsko politiko, tudi sam zaostruje migracijsko retoriko in maje vlado.

Medtem pa je namestnik vodje nemških socialdemokratov (SPD) Ralf Stegner v pogovoru za televizijo ZDF podvomil, da bo vladi uspelo uresničiti dogovor glede ureditve migracij, saj potrebuje dogovor z Italijo in Avstrijo glede vračanja beguncev. Takega dogovora pa vladi Merklove po njegovi oceni ne bo uspelo doseči.

"Ne more delovati, če so kolegi sami nacionalisti in egoisti, potem si ne želijo nikogar v državi," je Stegner dejal o verjetnem nasprotovanju Rima in Dunaja glede dvostranskega dogovora z Nemčijo o vračanju prebežnikov, ki so že registrirani v drugi članici EU-ja.

Nemška politična kriza zaostruje odnose z Avstrijo in nasploh krepi živčnost v uniji, kjer se pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto stopnjuje zaskrbljenost, da bo neučinkovitost unije pri reševanju migracijskih problemov okrepila protievropske in avtoritarne sile.

Predlogi za krepitev zaščite meje
Evropska komisija bo sicer septembra predstavila predloge za krepitev zaščite zunanje meje, ki naj bi vključevali kadrovsko ojačanje evropske agencije za meje Frontex na 10.000 pripadnikov straže, je med obiskom na Dunaju napovedal predsednik komisije Jean-Claude Juncker.

Avstrijsko predsedstvo se pri soočanju z migracijskim izzivom odločno osredotoča na krepitev zaščite zunanje meje, pri čemer izpostavlja, da gre pri tem v prvi vrsti za zunanjo schengensko mejo, torej tudi za mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Tudi nemška kanclerka Merklova je po koncu vrha EU-ja minuli teden v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in Frontex.

Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi v primeru močno povečanih migracij veljalo o takšni možnosti premisliti.