Pogovori naj bi se nadaljevali v četrtek zvečer. Predsednica socialdemokratov Andrea Nahles je po srečanju dejala, da so na pogovorih sicer dosegli napredek, a da ostajajo številna vprašanja še odprta.

Krščanskodemokratska unija (CDU) in Krščanskosocialna unija (CSU) sta se v ponedeljek dogovorili o vzpostavitvi t. i. tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji, iz katerih naj bi prosilce za azil, ki so bili registrirani že v drugih članicah EU-ja, vračali v te države.

Kanclerka Angela Merkel je dogovor ocenila kot dober kompromis, z njim pa je bil "zelo zadovoljen" tudi notranji minister Horst Seehofer, ki je pred tem zahteval vračanje prebežnikov in kanclerki grozil z odstopom.

Na koalicijskem vrhu naj bi CDU/CSU skušala v dogovor prepričati SPD, ki nad idejo vzpostavitve teh centrov ni tako navdušen.

Tranzitni centri po tranzitnih conah
Med drugim so se socialdemokrati razburili zaradi izraza tranzitni centri, ki je preveč podoben tistemu iz leta 2015, ko so nasprotovali t. i. tranzitnim conam. Zato so med drugim pri SPD-ju na koalicijskem vrhu zahtevali preimenovanje centrov. Kot poroča nemški časnik Die Welt, je konservativna unija dopustila spremembo izraza, med socialdemokrati pa so najbolj naklonjeni izrazu ekspresni centri.

V t. i. tranzitnih centrih bi imeli prosilci za azil sicer minimalen stik z zunanjim svetom, ne bodo smeli delati v Nemčiji ali se učiti nemško.

Dogovor CDU-ja in CSU-ja naj bi predvideval, da bodo deportacije prebežnikov izvajali ob soglasju držav, kamor bi jih izgnali, na primer na podlagi administrativnih dogovorov. Če jim takih dogovorov ne bi uspelo doseči, bodo prebežnike kljub temu deportirali, in sicer v Avstrijo. Avstrija zato že pripravlja posebne ukrepe za nadzor meje.

Vodja CSU-ja Seehofer je poudaril, da ne bodo "zapirali ljudi". "Če bodo v dvomu, se bodo lahko svobodno vrnili v Avstrijo, vendar jih mi ne bomo sprejeli," je povedal na dopoldanskem srečanju poslanskih skupin Unije in SPD-ja. Prepričan je, da bodo t. i. tranzitni centri zagotovili učinkovitejše azilne postopke, saj bodo v centrih uslužbenci uradov za azil, ki bodo obravnavali prošnje, pa tudi predstavniki sodnih oblasti, ki bodo obravnavali morebitne pritožbe.

Do zdaj še nobena zvezna dežela ni privolila v vzpostavitev tovrstnega centra na svojem ozemlju. Na Bavarskem, kjer vlada CSU, sicer že stoji takšen center, v katerem je visoka stopnja kriminala, pogosti pa so tudi protesti tam zaprtih ljudi.

Deželna vlada v Baden-Württembergu je medtem zavrnila možnost vzpostavitve takšnega centra. Kot je pojasnil ministrski predsednik dežele Winfried Kretschmann, načrti CDU-ja in CSU-ja nimajo vpliva na njegovo deželo, saj z Avstrijo mejijo le prek Bodenskega jezera.

Del SPD-ja je sicer do dogovora kritičen. "SPD je izrazil odločno nasprotovanje zaprtim centrom," je povedal vodja podmladka te stranke Kevin Kühnert. "Pri tem je vseeno, ali so v Severni Afriki, na zunanji meji EU-ja ali v Passauu," je dodal. Vodja delovne skupine SPD-ja za migracije Aziz Bozkurt pa je povedal, da tranzitni centri niso omenjeni v koalicijski pogodbi.

Avstrija v pripravljenosti
"Strinjanje CDU-ja in CSU-ja pomeni, da namerava Nemčija proti prihodu prebežnikov uveljaviti nacionalne ukrepe. Če bo to potrdila celotna vlada, bomo prisiljeni sprejeti ukrepe za preprečitev škode za Avstrijo in njene ljudi," so v skupni izjavi zapisali avstrijski kancler Sebastian Kurz, podkancler Heinz-Christian Strache in notranji minister Herbert Kickl. "Avstrijska vlada je pripravljena sprejeti ukrepe za zaščito naših južnih meja," predvsem meje s Slovenijo in Italijo, so navedli in dodali, da pričakujejo hitro razjasnitev nemškega stališča.

"Zgrešena kultura dobrodošlice"
Avstrijska vlada "zagotovo ni pripravljena skleniti dogovorov v škodo Avstriji," je dejal Kurz. Vodja avstrijskih skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Strache je Kurza podprl in tudi sam dejal, da ne bodo podprli ali podpisali nobenega dogovora, ki bi lahko škodoval državi.

Kickl pa je dejal, da Avstrija v prihodnje ne bo več žrtev "zgrešene kulture dobrodošlice", ne da bi pri tem omenil nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je v zadnjih letih požela številne kritike na račun svoje politike odprtih vrat v času množičnega prihoda prebežnikov v Evropo.

Italija pozdravlja ostrejši nadzor
Italijanski notranji minister Matteo Salvini je morebiten ostrejši nadzor ocenil kot pozitivno novico za Rim. Dejal je, da več prebežnikov iz Avstrije nezakonito vstopi v Italijo kot obratno. "Že z jutrišnjim dnem bi bil pripravljen znova uvesti nadzor na Brennerju (mejnem prehodu z Avstrijo), saj bi imeli mi od tega zgolj koristi," je dejal.

Glede avstrijske napovedi je bil bolj kritičen italijanski zunanji minister Enzo Moavero Milanesi. "Članice EU-ja so v Bruslju sklenile, da je priseljevanje evropska problematika, ki se je moramo lotiti skupaj," Milanesija navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Po njegovi oceni bi zaprtje Brennerja nasprotovalo temu načelu. "Kdor bo to odločil, mora prevzeti tudi odgovornost," je dodal.

Italijanski premier Giuseppe Conte je medtem presodil, da zaprtje prelaza ne bi vplivalo na politiko italijanske vlade na področju migracij.

"Še nikoli tako malo prebežnikov"
Novice iz Avstrije in Nemčije je komentiral tudi župan občine Brenner Franz Kompatscher. Prepričan je, da so trenutne politične razprave o migracijah le razkazovanje mišic. "Še nikoli nismo imeli tako malo prebežnikov kot zdaj, številke so zelo v mejah," je dejal za nemško tiskovno agencijo DPA. Ko gre za migracije, po mnenju župana ni več mogoče govoriti o problemu.

Tudi Kompatscher deli vtis, da trenutno več ljudi pride iz Avstrije v Italijo kot obratno. Sicer pa na meji že zdaj preverijo vsak vlak in vsak tovorni vlak, je dodal župan. Dodatni nadzor tovornjakov in avtomobilov bi po njegovem mnenju povzročil le gospodarsko škodo in zastoje.