"Preprosto moram vedeti, kdo prihaja v našo državo," je minister dejal v pogovoru za nemški časnik Die Welt. "Dokler zunanje meje ne bodo ustrezno zavarovane, bomo izvajali nacionalne ukrepe," je dejal Sobotka, ki pričakuje, da bo Evropska komisija predlog Dunaja podprla.

Evropska unija je 7. februarja potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem območju, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Podaljšanju so nasprotovale Slovenija, Grčija, Slovaška in Madžarska. Bolgarija, Ciper in Poljska sta se vzdržala. Slovenija in Grčija sta podali tudi pisni izjavi, v katerih sta pojasnili svoje nasprotovanje ukrepu.

Ukrep velja do 12. maja, Evropska komisija pa naj bi odločitev glede ponovnega podaljšanja nadzora sprejela prihodnji teden.

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je prejšnji teden v zvezi tem poslala pismo prvemu podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu in evropskemu komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisu Avramopulosu, v katerem je poudarila, da bi bilo ponovno podaljšanje nadzora na slovensko-avstrijski meji neupravičeno. Ministrica je v pismu zapisala, da bo Slovenija morebitnemu predlogu Evropske komisije za ponovno podaljšanje nadzora odločno nasprotovala in zahtevala konkretne utemeljitve ter razloge za takšno odločitev.

Trije razlogi za uvedbo nadzora
V schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je mogoče nadzor začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca.

V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.

Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengena, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji. Začasni nadzor mora biti ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb in biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.