75 odstotkov vprašanih namreč želi, da se Avstrija o tem, ali in kdaj bo drugi državi članici v primeru napada nudila vojaško pomoč, odloča od primera do primera.

Enak odstotek tudi meni, da bi moral EU ustanoviti skupno evropsko vojsko z jasno omejenim mandatom.

Raziskava je pokazala še, da je več kot dve tretjini Avstrijcev prepričanih, da bi skupna evropska vojska morala biti odgovorna le za ohranjanje obstoječega premirja in ne za njegovo doseganje.

Po besedah predstavnika avstrijskega obrambnega ministrstva Ericha Reuterja so takšni rezultati presenetljivi. "Avstrija in druge nevtralne države članice EU-ja - Irska, Finska in Švedska - se načelno namreč zavzemajo za tovrstno vojaško pomoč."

42 odstotkov anketiranih je ob tem še izrazilo željo, da bi v primeru uvedbe skupne evropske vojske odpravili nacionalno vojsko, 33 odstotkov pa, da bi obe morali obstajati vzporedno.