"Ne dogovarjamo se o številkah, saj gibanja begunskega vala ni mogoče predvideti," je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejala ministrica, ki pa ni hotela pojasniti, koliko od več kot 6.000 prosilcev za azil, ki čakajo v Sloveniji, naj bi v prihodnjih dneh prispelo v Avstrijo.
"Razmere se nenehno spreminjajo. Strokovnjaki obeh držav so v stalnem stiku, ukrepe pa je treba prilagoditi v nekaj urah," je dejala.
Avstrijske sprejemne zmogljivosti za begunce so na eni strani odvisne od "ravnanja Nemčije", na drugi strani pa "od avstrijskih namestitvenih kapacitet", je dejala in opozorila, da bi lahko bile njihove namestitvene zmogljivosti izčrpane v dveh ali treh dneh.
Avstrijska ministrica je skupaj s slovaškim kolegom Robertom Kalinakom in generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom sicer obiskala begunski center Gabčikovo na Slovaškem. Kot je dejala, je tamkajšnja oskrba beguncev "humana". V Gabčikovu je trenutno 485 ljudi, ki so zaprosili za azil v Avstriji.
Ban Ki Mun: Potrebna odprava izvora krize
"Nasloviti moramo izvor. Če bi se lahko spopadli z izvorom, bi bilo bolje," je glede najhujše begunske in prebežniške krize po drugi svetovni vojni pred obiskom begunskega centra po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Ban Ki Mun. Pohvalil je "resna prizadevanja" Evropske unije, da bi našli skupek rešitev za krizo, vključno s spornimi kvotami o prerazporeditvi beguncev znotraj 28 držav članic EU-ja.
Bruslja ne zanima medsebojno obtoževanje
Iz Evropske komisije so medtem sporočili, da jih ne zanima medsebojno obtoževanje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, ampak pričakujejo usklajen in enoten evropski odziv na prebežniško krizo.
Evropska komisija Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko spodbuja k sodelovanju pri upravljanju meja, hkrati pa preučuje skladnost njihovega ukrepanja s pravili EU-ja. "Ne zanima nas kazanje s prstom drug na drugega in medsebojno obtoževanje glede specifičnih vidikov begunske krize," je poudaril glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas v odzivu na dogajanje v omenjenih treh državah.
Bolj kot kadar koli prej smo prepričani, da potrebujemo celovito evropsko rešitev in da se mora Evropa odzvati kot Unija, je še izpostavil Schinas.
Hrvaška in Slovenija zavezani skupnim azilnim pravilom
Komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pretekli konec tedna že opravil pogovore z notranjimi ministri Slovenije, Hrvaške in Madžarske, vse tri države pa je že takrat skušal spodbuditi k sodelovanju pri upravljanju meja, je dodala govorka komisije za migracije Natasha Bertaud.
"Hrvaška in Slovenija sta zavezani skupnim evropskim azilnim pravilom. Zdaj poskušamo preveriti, v kolikšni meri so ukrepi teh treh držav skladni s temi pravili, in tudi, v kolikšni meri so sorazmerni v smislu uresničevanja duha teh pravil," je poudarila Bertaudova.
K temu je dodala še, da so vse države tudi opozorili na njihove dolžnosti, zlasti glede odvzema prstnih odtisov in popisa beguncev oziroma prebežnikov.
O odločitvi Madžarske za zaprtje t. i. zelene meje s Hrvaško medtem v Evropski komisiji poudarjajo, da je to zunanja schengenska meja in da jo lahko članica varuje, kot se ji zdi ustrezno. Ob tem ponavljajo, da zidovi in ograje nimajo prostora v EU-ju.
Angela Merkel še vedno proti ograji
Nemška kanclerka Angela Merkel medtem še naprej nasprotuje postavitvi ograje na mejah Nemčije, in to kljub pritiskom znotraj svoje stranke. Tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert je dejal, da je kanclerka že večkrat jasno povedala, da ograja ne bo zadržala obupanih ljudi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Tudi številni člani poslanske skupine CDU/CSU v zveznem parlamentu imajo pomisleke glede nemške politike do prebežnikov. Po poročanju nemškega časnika Bild naj bi ena izmed interesnih skupin znotraj nje, ki šteje 188 od 310 vseh poslancev, pripravljala predlog za zaprtje meje. Tiskovni predstavnik poslanske skupine CDU/CSU Stephan Mayer je za Bild izrazil upanje, da bo "kanclerka spoznala, da politike odprtih meja ni več mogoče nadaljevati".
Turčija ne bo gostila beguncev v nedogled
Medtem je turški premier Ahmet Davutoglu izjavil, da Turčija ni koncentracijsko taborišče in da ne bo gostila beguncev v nedogled, ker bi to morda ustrezalo Evropski uniji.
"Ne moremo sprejeti dogovora v stilu 'dajte nam denar in bodo ostali v Turčiji'. To ni koncentracijsko taborišče," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Davutoglu, ki se je v nedeljo srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel v Carigradu.
Tri milijarde evrov za Turčijo
EU in Turčija sta v četrtek sklenila akcijski načrt za ukrepanje v begunski krizi, ki naj bi predvideval tri milijarde evrov pomoči Turčiji in pospešen proces vizumske liberalizacije v zameno za pomoč pri omejitvi števila beguncev oziroma prebežnikov, ki bi prišli v EU, predvsem s ponovnim sprejemom ljudi, ki bi v EU prišli nezakonito.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.
Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Prebežniki, ki so prispeli na mejo ponoči, počasi prihajajo v Slovenijo
