"Pravila moramo prilagoditi in na novo določiti," se je zavzel Doskozil po napovedi Evropske komisije, da se podaljša nadzor na nekaterih notranjih mejah v schengenu - med drugim tudi na slovensko-avstrijski meji, vendar pa naj bi bilo to zadnjič. Novembra naj bi se države vrnile k normalnemu delovanju schengena. Avstrijska vlada temu očitno nasprotuje in se zavzema, da bi nadzor na mejah izvajali še naprej. Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka se je zavzel celo, da bi nadzor podaljšali za nedoločen čas.

Doskozil časovno neomejen nadzor utemeljuje na podlagi begunske krize in gibanja prebežniških tokov. Kot je poudaril, je od začetka leta prek sredozemske poti in Italije v Avstrijo prišlo okoli 36.900 prebežnikov, kar je 44 odstotkov več kot lani. Prav tako še vedno zaznavajo nezakonite prehode meje na balkanski prebežniški poti, je dodal.

"Če Evropska komisija pravi, da nadaljnje podaljšanje nadzora na mejah zaradi pravnih razlogov po novembru ni mogoče, potem moramo ta pravila prilagoditi in jih postaviti na novo, tako da bo nadzor mogoč tudi po tem," je prepričan Doskozil in zavrnil interpretacijo, da naj bi bile vse pravne možnosti izčrpane, po čemer "Avstrija ne bi mogla več omejevati nezakonitih migracij v državo".

Trije primeri, ko se lahko uvede nadzor
V skladu s sedanjo ureditvijo je v schengenu mogoče nadzor na notranjih mejah začasno uvesti v treh primerih - prvi so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in največ za dva meseca. Ob morebitni resni grožnji javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.

Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa ob resnih pomanjkljivostih na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengena, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu meje ali celotni notranji meji. Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev, nato pa se podaljša največ trikrat. V skladu s to možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa predvidoma še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje. V torek izdano priporočilo Evropske komisije morajo s kvalificirano večino potrditi še države članice.

Slovenija je proti
Slovenija podaljšanju nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo odločno nasprotuje. Na notranjem ministrstvu poudarjajo, da za to ni razlogov, saj je število nedovoljenih prehodov te meje tako rekoč zanemarljivo. Slovenija je tako v vsem letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, letos pa do tega dne le 11. "Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti," so poudarili na ministrstvu.

Na MNZ-ju opozarjajo še, da nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, predvsem pred predorom Karavanke. Pričakujejo, da bodo razmere še posebej kritične v času poletnih počitnic. Nadzor ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in negativno vpliva na sodelovanje obmejnih območij, medtem ko pregledi na notranji meji z Avstrijo v času od uvedbe začasnega nadzora niso prinesli pomembnejših ugotovitev glede varnostnih tveganj, so poudarili.

Čehi in Slovaki pozivajo k ublažitvi nadzora
Medtem sta notranja ministra Češke in Slovaške, Milan Chovanec in Robert Kalinak, pozvala k ublažitvi režima nadzora na mejah Hrvaške s Slovenijo in Madžarsko, da turisti ne bi čakali dolge ure za prehod meje. Ministra sta na srečanju v Pragi napovedala, da bosta k temu pozvala tudi druge kolege članic EU-ja. Kalinak se je zavzel, da je treba zagotoviti "gladek prehod" na hrvaških mejah. "Neverjetno je, da ljudje že zdaj, še pred turistično sezono, čakajo po tri ure na meji. Lahko bi se zgodilo, da bi naši državljani na meji preživeli dva od sedmih načrtovanih dni dopusta," je dejal.

V skladu z uredbo EU-ja se je 7. aprila na zunanjih schengenskih mejah začel izvajati sistematični nadzor vseh potnikov, ki so prečkali mejo, zlasti s ciljem zagotavljanja večje varnosti znotraj Unije. A to je že za velikonočne praznike povzročilo dolge čakalne dobe za prestop meje.

Prejšnji konec tedna so se slovenski premier Miro Cerar, njegov hrvaški kolega Andrej Plenković in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker dogovorili, da bi bilo ob več kot 15-minutnem zastoju mogoče preiti na ciljno usmerjen nadzor. To naj bi rešilo predolge kolone na mejnih prehodih.