28 ministrov se je sestalo v Bruslju in izrazilo kritike na račun ukrepov turških oblasti po poskusu državnega udara sredi julija. V Turčiji so namreč po poskusu udara suspendirali, odpustili ali pridržali najmanj 110.000 ljudi, med njimi vojake, sodnike, učitelje in novinarje. Predsednika Recepa Tayyipa Erdogana kritiki obtožujejo, da je poskus udara izkoristil za zatrtje nasprotnikov, kar sam zanika.

Kljub kritikam pa predlog Avstrije, da EU prekine pristopna pogajanja z Ankaro, ni prejel zadostne podpore, poroča Reuters. "Ne podpiram nadaljevanja pristopnih pogajanj in verjamem, da za takšno Turčijo ni prostora v Evropski uniji," je dejal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz.

Tudi Luksemburg in Belgija sta bila kritična do Turčije, a najmočnejši članici Unije, Francija in Nemčija, pogajanja podpirata. V teh dveh državah namreč menijo, da bi prekinitev pogajanj zdaj povzročilo več škode kot koristi. Turčija je preveč pomembna za Nemčijo, da bi si lahko privoščili prekinitev dialoga, je dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki je odšel na enodnevni obisk v Ankaro.

Tudi Boris Johnson, zunanji minister Velike Britanije, ki sicer načrtuje izstop iz Unije, je posvaril pred pretiranim odzivom na dogajanje v Turčiji, pretežno muslimanski, strateško pomembni državi za EU.

Erjavec kritičen do Dunaja
Do predloga Dunaja je bil kritičen tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Po njegovem mnenju so avstrijska stališča o Turčiji škodljiva za regijo. Erjavec namreč meni, da je treba pustiti odprta vrata in nadaljevati dialog s Turčijo, saj se s prekinitvijo dialoga razmere zagotovo ne bi izboljšale ne v Turčiji ne v regiji. Takšno je po Erjavčevih besedah mnenje večine zunanjih ministrov Unije. Besede avstrijskega ministra je sicer po mnenju slovenskega ministra mogoče razumeti v povezavi z notranjepolitičnimi razmerami v Avstriji.

Erjavec še meni, da se trenutno zdi, da pogajanja za članstvo v EU-ju niso prioriteta Turčije, temveč so za Unijo prednostna vprašanja Sirija, Irak, kurdsko vprašanje in zaščita pred terorizmom.

Erdogan pripravljen na referendum o pogajanjih
Medtem ko so se zunanji ministri Unije srečali v Bruslju, pa je Erdogan dejal, da je pripravljen izvesti referendum o nadaljevanju pogajanj z EU-jem, pri čemer je ponovil, da bo obnovil smrtno kazen, če bo parlament to sprejel. Spomnimo, iz EU-ja so Turčiji jasno sporočili, da bi uvedba smrtne kazni pomenila konec upanja na članstvo Turčije v EU-ju.

Nekatere države članice so opozorile, da bi EU s prekinitvijo pogajanj izgubil svoj vpliv nad Turčijo, hkrati pa so izrazile zaskrbljenost zaradi morebitne uvedbe smrtne kazni. Takšno stališče je recimo zastopal finski minister Timo Soini.

Kot poroča Reuters, EU kljub zaskrbljenosti zaradi stanja človekovih pravic in svobode medijev v Turčiji pogosto omili svoje kritike na račun Erdogana in turške vlade, saj potrebuje sodelovanje Ankare pri zaustavljanju prebežnikov pred prihodom v Grčijo.

Ankara je sicer že večkrat zagrozila z odstopom od marčevskega sporazuma o zaustavljanju prebežnikov, če EU ne bo zrahljal vizumskega režima za turške državljane do konca leta. Ankara je EU tudi obsodila, da je bil premalo solidaren po poskusu udara, v katerem je bilo ubitih 240 ljudi. Za udar sicer Erdogan krivi v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena in njegove podpornike. Gülen vpletenost zanika.

Lani je prišlo v EU 1,3 milijona prebežnikov, poroča Reuters, zaradi sporazuma s Turčijo, do katerega so močno kritične številne organizacije za varstvo človekovih pravic, pa se je število v EU prispelih prebežnikov močno zmanjšalo.

Dogovor o varnostnem načrtu
Ministri so v Bruslju sicer dosegli dogovor o novem evropskem varnostnem in obrambnem načrtu, ki se snuje že dlje časa, z zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah pa je dobil dodaten pomen, saj je Trump kot kandidat postavil pod vprašaj tradicionalno vojaško sodelovanje ZDA in Evrope v okviru zveze Nato.

Načrt po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Federice Mogherini opredeljuje skupno raven ambicije EU-ja na varnostnem in obrambnem področju. Ta vključuje tri glavne naloge: odzivanje na zunanje krize in konflikte, sodelovanje s partnerji pri zagotavljanju obrambnih zmogljivosti ter zaščito EU-ja in njenih državljanov, je pojasnila.

Ključni vidiki se nanašajo na izboljšanje civilnega odzivanja na migracije in terorizem, več finančnih sredstev za razvoj brezpilotnih letalnikov ter projekte, kot sta evropska mobilna bolnišnica in logistično vozlišče.

Kot je dejala Federica Mogherini, pri tem načrtu ne gre za vojsko EU-ja, ne gre za ustvarjanje novih poveljstev ali ozemeljsko obrambo Unije, za kar je pristojen Nato, prav tako pa ne gre za tekmovanje z Natom ali podvajanje nalog zavezništva.

O dejanskih konkretnih novostih je za zdaj malo znanega, saj še ni bilo časa preučiti zajetnega načrta. Ena od njih naj bi bila sicer dejanska uporaba evropskih bojnih skupin za hitro posredovanje, ki obstajajo že leta, a jih niso še nikoli uporabili.