Kurdski delavski stranki (PKK) in dejal, da mu ni mar, če ga ima v njegovem boju proti PKK-ju in njegovim simpatizerjem Evropa za diktatorja.

"Evropa kot celota podpira terorizem. Čeprav so PKK dali na seznam terorističnih organizacij, je to jasno. Vidim, kako lahko PKK brez težav deluje v Evropi," je dejal v televizijskem nagovoru. "Ni mi mar, če mi pravijo diktator ali nekaj podobnega, to gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Kar je pomembno, je, kako mi pravijo moji državljani."

Turčija se je znašla na udaru novih kritik po tem, ko so turške oblasti v četrtek aretirale devet poslancev prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP), med njimi dva sopredsedujoča stranki. Stranka je po aretaciji sporočila, da bo ustavila vse dejavnosti stranke v parlamentu, razmišljajo pa tudi o odstopu vseh 59 poslancev.

"Naša parlamentarna skupina in vodja stranke sta ob tem obširnem in temačnem napadu sprejela odločitev o zaustavitvi našega dela v zakonodajnih organih," je v izjavi navedel HDP, sicer druga največja opozicijska in tretja največja stranka v turškem parlamentu.

Poslanec Ziya Pir, eden izmed prijetih, ki so ga oblasti v petek izpustile, vendar pa ima prepoved odhoda iz države, je sporočil, da se bo stranka glede nadaljnjih korakov posvetovala s svojimi privrženci. Kot je dejal, puščajo za zdaj vse možnosti odprte, odločitev pa bodo prepustili volivcem. Aretacije je označil "za najbolj črn napad v zgodovini turške demokracije".

Na aretacije se je ostro odzval EU, ki je Turčijo pozval k spoštovanju demokratičnih norm, nestrinjanje z aretacijami pa sta izrazila tudi voditelj Kurdov Masoud Barzani, ZDA in nemško zunanje ministrstvo. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da pridržanje poslancev "postavlja pod vprašaj osnovo trajnega odnosa med EU-jem in Turčijo". Turški minister za odnose z EU-jem Omar Celik je za ponedeljek sklical sestanek z veleposlaniki držav EU-ja, na katerem jih bo seznanil z najnovejšim dogajanjem, poroča Reuters.

Odgovornost za napad prevzela IS in TAK
Nekaj ur po aretacijah je v petek odjeknila eksplozija v Diyarbakirju, v kateri je umrlo 11 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih. Potem ko je odgovornost za napad v soboto prevzela Islamska država, je danes odgovornost zanj prevzela še skrajna kurdska skupina Kurdistanski sokoli svobode (TAK), ki so blizu prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK). Turške oblasti so se zavezale boju proti vsem organizacijam, ki jih imajo za teroristične, med njimi je tudi PKK in njeni zavezniki.

Turška vlada je avgusta začela vojaški poseg v Siriji, da bi borce Islamske države potisnila proč od meje s Turčijo in onemogočila kurdskim borcem, da bi prevzeli nadzor nad temi območji. "Bolj kot nadaljujemo naše boje, bolj se sliši njihovo "vreščanje". Ni pomembno, kaj pravijo, ta bitka se bo nadaljevala, dokler naša zastava ne bo plapolala v vsaki provinci," je bil v nedeljskem televizijskem nagovoru slikovit turški premier Yildirim.

Turške oblasti že dalj časa vztrajajo, da je stranka HDK podaljšek PKK-ja. HDK trditve zavrača in jih označuje za politično motivirane. Po navajanjih stranke so oblasti od julija lani pridržale več kot 5.000 ljudi, povezanih s stranko, 1.000 jih je bilo aretiranih zaradi različnih obtožb, tudi v povezavi s terorizmom.