Bagus je na slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin izrazil mnenje, da je tragično dejstvo, da se države vedno znova lahko zadolžujejo z izdajo novih obveznic ne glede na to, v kakšnem stanju so. Ko porabijo preveč, države izdajo obveznice, večinoma pa jih kupujejo banke.

"Grčije torej ne rešujemo od leta 2010, temveč od vsega začetka, ko je ECB za jamstvo začel sprejemati njene obveznice," je poudaril. Poudaril je, da države ne morejo kar tako tiskati denarja, lahko pa tiskajo obveznice.

Vendar težava nastane, ko banke ne želijo kupiti obveznic, saj se bojijo, da država ne bo sposobna odplačati dolgov. Grške obveznice so ničvredne, vendar pa jih ECB še vedno sprejema za jamstvo, je izpostavil Bagus.

Bo šlo brez visoke rasti cen?
Spregovoril je tudi o težavah velikih državnih dolgov v državah evrskega območja in varčevalnih ukrepih, ki jih sprejemajo. Grčija, Španija, Irska in Portugalska so v preteklosti doživele ogromno povečanje javnega sektorja, vendar zdaj ne zmanjšujejo javne porabe v enakem obsegu, temveč jo še povečujejo, je poudaril.

"Naenkrat se lahko zgodi, da javni sektor postane prevelik in kot parazit zažira gospodarstvo," je izpostavil. Nekonkurenčnost v kombinaciji z vedno večjim javnim dolgom je privedla do dolžniške krize. "Državni dolgovi so zdaj že tako visoki, da se zdi, da se jih ne bomo mogli znebiti brez visoke inflacije," je dejal.

Poleg tega kriza po njegovem mnenju za vlade vedno znova daje priložnost, da ustvarja nove organe, ki bodo reševali krizo. Obstajajo težnje po centralizirani evropski državi, ko pa se bo to zgodilo, se bo začela usklajevati zakonodaja, pa tudi davki, je opozoril Bagus.