Na zasedanju v Bruslju so se finančni ministri EU-ja seznanili s skupnim proračunom, ki naj bi obsegal 127 milijard evrov oziroma 1,08 odstotka bruto domačega dohodka EU-ja, potrdili pa so tudi pet kohezijskih uredb.

Slovenski finančni minister je dejal, da izračunov, koliko denarja naj bi dobila Slovenija, še ni, bo pa v prvem proračunu iz nove finančne perspektive Slovenija ostala neto plačnica.

Potrjen kohezijski paket
Finančni ministri so potrdili pet kohezijskih uredb, ki so podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada v letih 2007-2013. Bajuk je ob robu zasedanja dejal, da je s sredstvi, ki jih bo imela Slovenija na voljo za črpanje iz skladov, zadovoljen, vendar bo moralo biti črpanje učinkovito.

Po neuradnih podatkih bi lahko imela Slovenija iz strukturnih in kohezijskega sklada v prihodnjih sedmih letih na voljo 3,7 milijarde evrov, kar je več kot v obdobju med letoma 2004 in 2006, ko ji je bilo namenjenih skupaj 456 milijonov, je poročal Radio Slovenija.

Za podporo konvergenci med regijami in članicami bo namenjenih 251,163 milijarde evrov, za regionalno konkurenčnost bo namenjenih 49,127 milijarde evrov, za teritorialno sodelovanje pa 7,75 milijarde evrov. Kot rečeno, ministri so potrdili sveženj uredb, zdaj pa mora to potrditi še Evropski parlament in nato še enkrat Svet EU-ja.

Ministri se bodo v nadaljevanju sešli s finančnimi ministri pristopnic Bolgarije in Romunije ter kandidatk Turčije, Hrvaške in Makedonije. Tovrstna srečanja izvaja Unija že od leta 2001, njihov namen pa je priprava kandidatk na usklajevanje gospodarskih politik.

Davek tam, kjer je potrošnik?
Ministri pa so največ govorili o spremembah pri davku na dodano vrednost, ki med drugim seli kraj obračuna davka na dodano vrednost za nekatere storitve v državo, iz katere je porabnik. Te spremembe naj bi voditelji Unije potrjevali že na junijskem vrhu. V razpravi so se pokazali številni različni pogledi finančnih ministrov, najspornejše pa so nekatere sodobne storitvene dejavnosti, ki jih lahko porabniki uporabljajo po vsej Evropi.

Na evroobmočju optimistično
Sicer pa so ministri z območja skupne valute optimistični, saj gospodarstvom njihovih držav kljub rekordnim cenam nafte za zdaj kaže dobro. Proračun za prihodnje leto je 4,6 odstotka višji od letošnjega, kar naj bi pripomoglo h krepitvi gospodarske konkurenčnosti.

Almunia: Smo v dobrem gospodarskem položaju
Komisar za gospodarska in finančna vprašanja Joaquin Almunia meni, da je EU trenutno v dobrem gospodarskem položaju, saj za zdaj negativni vpliv visokih cen nafte delno omilijo drugi dejavniki, na primer povečano zaupanje vlagateljev in porabnikov.