Njegovo izjavo bi lahko razumeli tudi kot prenašanje odgovornosti za zastoj ratifikacije z nizozemskih pleč, ki je druga zavrnila ustavo, na še druge države, kjer so javnomnenjske ankete napovedole negativen izid.

Balkenende je ob tem zavrnil izjavo zunanjega ministra v vladi, da je dokument mrtev, opozoril pa je, da se drugo glasovanje tudi njemu zdi precej malo verjetno. O nadaljnjih postopkih se bodo Nizozemci dogovorili po raziskavah odnosa državljanov do EU-ja. "Prezgodaj je še, da bi delali zaključke," je končal nizozemski premier.

Villepin s starimi opravičili
V svojem "zagovoru" je na srečanju predsednikov vlad v Salzburgu ob 250. obletnici rojstva Mozarta branil tudi Francijo, sicer pa je njegov francoski kolega Dominique de Villepin ponovil že znana opravičila Pariza za zavrnitev pogodbe - strah pred širitvijo in ekonomske posmisleke, ki zadevajo priključitev deseterice leta 2004. Francozi po njegovem mnenju hočejo poglabljanje integracije pred širitvijo Unije.

S tem povezan je tudi vstop Turčije, za katero v Franciji napovedujejo referendum, ki so ga državljanom že obljubili, nedavni nemiri mladostnikov, po večini priseljencev, pa jim ne gredo prav nič na roko.

Finska poziva k morebitni spremembi teksta
Glede ustave, s katero je pogojena širitev Unije, se je oglasil tudi finski premier Matti Vanhanen. Ta država namreč predseduje za Avstrijo, ki pa naj bi le oživila debato o ustavi po obdobju razmisleka.

Finski po oživitvi debate in namigi, da bo Nemčija ponovno zagnala konvencijo za ustavo, ni preostalo drugega, kot da se obrne na države, ki so pogodbo že ratificirale. Vanhanen je te države pozval, naj sprejmejo možne spremembe teksta pogodbe, ki so jo že ratificirale. Je pa v pogovoru za euobserver.com vseeno nadaljeval v bolj pomirjujočem tonu in dejal, da se lahko odločevalski procesi nadaljujejo tudi na podlagi obstoječih pogodb, ni pa omenil, kako učinkovito, kar pa je eno od poglavitnih vprašanj za prihodnost povezave.