Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da bo sosedska politika ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja EU-ju l. 2008. Po besedah predsednika Evropske komisije Barrosa Evropska unija deluje po načelih skupinske diplomacije, kjer se izmenjujejo izkušenje o spremljanju dogajanja.

Pri tem se je treba obračati na tiste, ki določeno območje poznajo. "In jasno je, da Slovenija to območje pozna bolje," je sklenil Barroso. Države zahodnega Balkana bodo postale članice EU-ja, če bodo izpolnile gospodarska in politična merila.

Barroso nagovoril tudi poslance
V nagovoru DZ-ja je Jose Manuel Barroso EU opredelil kot projekt vseh držav članic, evropski cilji pa bodo tema marčnega vrha. Zatem so poslanske skupine na predsednika evropske komisije naslavljale vprašanja o zaupanju v institucije EU-ja, železniških projektih, finančni perspektivi, misiji v Iraku, demografskih izzivih, davčni politiki, slovenski sosedski politiki in manjšinah.

Na vprašanje o Iraku je Barroso odgovoril, da je udeležba v misiji v pristojnosti posamezne članice, EU pa ima obširen program, ki vključuje tudi podporo za stabilizacijo tamkajšnjih razmer na več področjih.

Srečanje s poslanci je predsednik evropske komisije zaključil z besedami v slovenščini: "Prepričan sem, da bo Slovenija v Evropi še naprej uspešna in ji čestitam za dosedanji uspeh."

Srečanje s premierjem
Barroso se je pred odhodom v Bruselj srečal še s predsednikom države Janezom Drnovškom. Največ pozornosti sta sogovornika namenila prihodnosti Unije. Kot je dejal Barroso, je eden največjih izzivov EU-ja približanje Evrope njenim državljanom, glede konkretnega izboljšanja življenja državljanov EU-ja pa je izpostavil predvsem dejavnosti na področju socialne in skupne energetske politike. Predsednik Drnovšek je poudaril, da je pomembno, da se izpostavi pozitivni pomen EU-ja v luči globalizacije.