Nova strategija Evropske komisije Evropa 2020 bo naslednica lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ki ni prinesla želenih rezultatov. "Namesto postavitve ciljev za vsako članico posebej, predlagamo določitev postavke evropskega povprečja, nato pa naj se vsaka članica sama odloči, kateri cilj bi rada dosegla," je razložil Barroso.

In kakšnemu povprečju naj bi se približevale članice?
Z novo strategijo Evropa 2020 želijo zvišati zaposlenost za delo sposobnih z 69 odstotkov na 75 odstotkov. Naložbe v raziskave in razvoj želijo zvišati z 1,9 odstotkov BDP-ja na tri odstotke. Visoki cilji so tudi glede izobrazbe mladih - po novem načrtu naj bi bilo v Evropi kar 40 odstotkov mladih z visoko ali višjo izobrazbo. Število revnih pa bi se moralo znižati za 20 milijonov ljudi (z 80 na 60 milijonov). Kot peta pomembna točka pa bo usmeritev k znižanju toplogrednih plinov za dvajset odstotkov, kot je bilo dorečeno v Köbenhavnu.

Manj merljivih ciljev, odgovornost nosi članica sama
Ključno pri novi strategiji, v primerjavi z lizbonsko, bo to, da bo vsaka država članica zase opredeli cilje na nacionalni ravni glede na svoje specifike, ob tem pa se bo poskušala približati evropski ravni.

Ključno pri tem je, da država članica prevzame odgovornost za uresničevanje ciljev, ki si jih je zastavila. Zamisel komisije je, da država članica o uresničevanju teh ciljev redno poroča. Komisija naj bi državam članicam izdajala priporočila, specifična za vsako državo, in če odziv ne bi bil ustrezen, bi bila država članica opozorjena.

Opozorilo da, pravne sankcije ne
Možnost opozorila predvideva 121. člen Lizbonske pogodbe, v katerem piše, da lahko komisija, če ugotovi, da ekonomske politike neke države članice niso skladne s širšimi smernicami ali da bi lahko ogrozile pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, to državo članico opozori. Svet lahko na priporočilo komisije naslovi potrebna priporočila na to državo članico, pri čemer odloča brez upoštevanja glasu člana, ki predstavlja to članico.

Sicer pa ni na voljo nikakršnih pravnih instrumentov za kaznovanje ali sankcioniranje, je dejal Barroso.

Evropa med najbolj konkurenčnimi?
Način spremljanja uresničevanja ciljev, kot ga predlaga Evropska komisija, pomeni močnejše gospodarsko upravljanje. Prav tako naj bi bil ključen za uspeh članice. Po Barrosovih besedah je bistvena razlika med lizbonsko in novo strategijo to, da je EU zdaj pripravljen na "močnejše gospodarsko usklajevanje".

To je po njegovih besedah tudi ključna novost nove strategije. Barroso je poudaril, da je bilo pred petimi leti v razpravi o lizbonski strategiji veliko odpora med državami članicami do zamisli o povečanem gospodarskem usklajevanju. Voditelji so se bali, da bodo izgubili volitve, in so bili proti, pa so jih nato vseeno izgubili, je opozoril Barroso.

Po izkušnji z Grčijo, pa se države članice veliko bolj zavedajo potrebe po skupnem delovanju in tega, da napake ene države lahko vpliva na vse.