Belgijska vlada pri tem zatrjuje, da nemške minizaposlitve spodkopavajo evropska pravila o konkurenci, poroča BBC.

Okoli 7,5 milijona delavcev v Nemčiji je zaposlenih v okviru sheme, po kateri lahko zaslužijo zgolj do 450 evrov na mesec, pri tem pa so oproščeni plačevanja prispevkov ter posledično izvzeti iz vsakršnih zavarovanj, ki jih nudijo redne zaposlitve. Gre za sistem, podoben (ne identičen) predlaganemu malemu delu, ki je bil v Sloveniji zavrnjen na referendumu leta 2011.

Trn v belgijski peti je njena nacionalna zakonodaja, po kateri minimalna plača znaša 12 evrov na uro, zaposleni pa so tudi zavezanci za vplačilo socialnovarstvenih dajatev.

Pobuda za pritožbo so dali nekateri belgijski delodajalci, ki so zagrozili, da bodo posel prisiljeni preseliti v "ugodnejšo" Nemčijo.
Po nekaterih podatkih naj bi kar 30 odstotkov delavcev v Nemčiji zaslužilo manj kot 8,5 evra na uro, kar ne dosega OECD-jevega praga revščine. Tudi zato je spremembam naklonjen pomemben del nemške politike.