Belorusija zaradi sankcij in omejitev Evropske unije ne more izpolniti obveznosti iz Vzhodnega partnerstva, je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo.

EU in njenih šest vzhodnih sosed – Gruzija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Armenija in Azerbajdžan – so Vzhodno partnerstvo zagnali maja 2009. Namen partnerstva je okrepiti stabilnost v regiji in odnose Unije z vzhodnimi sosedami.

Belorusija je ob tem svojega stalnega predstavnika v Bruslju poklicala na pogovore. Pri tem so Bruslju priporočili, naj ravnajo enako glede svojega predstavnika v Minsku.

Predstavnikom Unije, odgovornim za sankcije, so prepovedali vstop v Belorusijo. Sporočili so še, da si prizadevajo za uvedbo povračilnih gospodarskih ukrepov.

"Upamo, da se uradniki EU-ja in predstavniki držav članic zavedajo škode in nesmiselnosti uporabe pristopa prisile v odnosih z Belorusijo," je še sporočilo belorusko zunanje ministrstvo.

Preklican sporazum za vračanje

Minsk prav tako preklicuje sporazum o vračanju ljudi, ki nezakonito prečkajo skupno mejo. "To bo negativno vplivalo na sodelovanje na področju nezakonitih migracij in organiziranega kriminala," so zapisali v izjavi.

Michel: Belorusija naredila še en korak nazaj

Sorodna novica Zahodne države potrdile sankcije proti več Belorusom, tudi članom družine Lukašenko

Na odločitev Belorusije se je odzval predsednik Evropskega sveta Charles Michel in tvitnil, da je Belorusija s to odločitvijo naredila še en korak nazaj. To bo napetosti še stopnjevalo, odločitev pa bo negativno vplivala na beloruski narod, saj bo prikrajšan za priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje v okviru Vzhodnega partnerstva, je zapisal.

Zadnje srečanje Vzhodnega partnerstva je potekalo leta 2017, na katerem so se voditelji zavezali krepitvi vezi, a brez obljub o morebitnem včlanjevanju v Unijo. Gruzija in Ukrajina si prek Vzhodnega partnerstva želita nekoč pridružiti EU-ju, poroča France 24. Med cilji partnerstva so povečanje trgovanja, ukinitev stroškov mobilnega gostovanja in študentske izmenjave.

Evropska unija po aretaciji Protasjeviča uvedla številne sankcije

Evropska unija je prejšnji teden uvedla nove sankcije proti Belorusiji, katerih tarča so tokrat ključni gospodarski sektorji. Bruselj s tem krepi pritisk na Minsk po majskem prisilnem pristanku letala družbe Ryanair in aretaciji beloruskega novinarja in disidenta Romana Protasjeviča.

Nov sveženj kazenskih ukrepov naj bi prizadel ključne vire prihodkov za oblasti v Minsku. Omejuje namreč trgovino z gnojilom kalijevega klorida, nafto in tobačnimi izdelki ter omejuje dostop Belorusije do kapitalskih trgov EU-ja in prepoveduje zagotavljanje zavarovalnih storitev beloruski vladi ter javnim organom in agencijam.