Nemčija in Francija bosta do konca oktobra predstavili načrt za stabilizacijo evra in sta pripravljeni dokapitalizirati banke v skladu s skupnimi kriteriji.

"Odločeni smo storiti potrebno, da zagotovimo dokapitalizacijo naših bank," je nemška kanclerka Angela Merkel povedala na skupni konferenci s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem v Berlinu. "Nemčija in Francija želita sprejetje skupnih kriterijev, ki jih sprejemajo vse strani. Vse pomembne oblasti bomo prosili, naj preverijo, ali je to, kar pripravljamo, sprejemljivo," je dodala.

Podrobnosti ni želela razkriti in je napovedala, da bodo "celoten paket" za stabilizacijo evra predstavili ob koncu meseca, potem ko bodo dorekli podrobnosti. Povedala je, da bodo vse banke v evroobmočju ocenjevali po enakih merilih, ki bodo usklajena tudi z Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Tako Merklova kot Sarkozy sta se v zadnjih dneh sešla z generalno direktorico IMF-a Christine Lagarde.

Rešitev težav pred vrhom G20 novembra
"Zavedamo se, da sta posebej Francija in Nemčija odgovorni za stabilizacijo evra," je povedal Sarkozy. "Pripraviti moramo vzdržen in obsežen načrt. Odločili smo se, da ga pripravimo do konca meseca, ker mora Evropa rešiti svoje težave pred vrhom G20 v Cannesu," je še povedal, podrobnosti pa tudi on ni želel razkriti. Vrh gospodarsko najrazvitejših držav G20 bo novembra v Cannesu.

Sarkozy je poudaril, da sta si z Merklovo "povsem enotna" glede morebitnih finančnih injekcij bančnemu sektorju in razširitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).

Oba voditelja sta izpostavila, da mora Grčija ostati del območja držav z evrom. Nemčija in Francija sta največji vplačnici v EFSF, njune banke pa so tudi najbolj izpostavljene grškemu dolgu. Če bi Grčija bankrotirala, bi to bančne ustanove obeh držav lahko zelo prizadelo, zato sta Merklova in Sarkozy zelo zainteresirana, da bi Atene splavale iz hude dolžniške krize, ki bi lahko ogrozila stabilnost območja evra.

Različni pogledi?
Voditelja, ki sta pred vrhom evrskih držav 17. in 18. oktobra v Bruslju, razpravlja o različnih pogledih na reševanje krize, sta namignila, da bo njun načrt poleg dokapitalizacije evropskih bank vključeval večje gospodarsko usklajevanje v evroobmočju in reševanje dolžniške težave Grčije.

Nemčija in Francija sta imeli po poročanju medijev pred enournim sestankom Merklove in Sarkozyja različne poglede na to, kako dokapitalizirati evropske banke, ki naj bi po mnenju nekaterih potrebovale od 100 do 200 milijard evrov, da bi lahko uspešno prestale dolžniško krizo.

Berlin je zagovarjal stališče, da naj banke kapital najprej iščejo na trgih, nato pa pri domačih državah, češ da mora biti dostop do EFSF-ja omejen. Če bi bila evropska pomoč vseeno nujna, bi morala biti pogojena s strukturnimi reformami v državi, je prepričana Merklova.

Francija želi EFSF za reševanje svojih bank
Pariz si želi, da bi se sredstva EFSF-ja lahko porabila tudi za dokapitalizacijo bank, ki imajo v lasti obveznice problematičnih članic območja z evrom. Francija sicer nesoglasja pri tem vprašanju z Nemčijo zanika.

Še eno sporno vprašanje je, kako uporabiti EFSF za kupovanje dolga držav. Francija ne želi postavljati smernic, Nemčija pa želi postaviti omejitev na vsoto, ki bi jo lahko uporabila vsaka članica in časovno omejitev za kupovanje obveznic.

Reševanje Dexie
Francosko-belgijski banki Dexia grozi, da bo postala prva velika evropska finančna institucija, ki bo žrtev dolžniške krize v območju evra. Premierja Francije in Belgije, Francois Fillon in Yves Leterme, ter finančni minister Luksemburga Luc Frieden so zato dosegli dogovor glede prihodnosti banke in potrdili načrt, ki ga je pripravilo vodstvo Dexie. Podrobnosti načrta niso znane.

Belgijska in francoska vlada imata v banki Dexia vsaka svoj delež, potem ko sta ji ob izbruhu finančne krize konec leta 2008 pomagali z državno pomočjo. Belgijski in francoski finančni minister sta v torek zatrdila, da sta njuni državi pripravljeni zagotoviti financiranje Dexia, a to ni pomirilo vlagateljev. Dexia se sicer pogaja o prodaji luksemburške podružnice skupini mednarodnih investitorjev ter luksemburški vladi.

Po poročanju medijev naj bi šlo reševanje v smeri razdelitve banke, ki bi ji lahko sledilo podržavljanje belgijske veje Dexie. Pariz in Bruselj naj bi se tako usklajevala predvsem o ceni za delnico, saj želi belgijska vlada plačati čim manj, kar pa ni všeč francoskim vlagateljem.