Na obeh straneh Atlantskega oceana si od trgovinskega sporazuma, ki naj bi ga podpisali do konca leta 2014, obetajo veliko.

Največje prostotrgovinsko območje na svetu z 800 milijoni prebivalcev bi Evropi na letni ravni prineslo okoli 119 milijard evrov, ZDA pa 95 milijard evrov. Bruto domači proizvod na prebivalca naj bi se po svetu v povprečju zvišal za 3,3 odstotka.

Kdaj pa bo sporazum dejansko podpisan, ni znano, saj bodo pogovori verjetno trajali več let. Prvi krog pogajanj se je začel danes v Washingtonu in bo trajal do 12. julija. V Bruslju bo 16. julija sledil dialog s civilno družbo, predstavniki različnih organizacij, zvez in podjetij.

Povečanje BDP-ja, zmanjšanje brezposelnosti
Po analizah nemškega podjetja Bertelsmann Stifung naj bi se po ukinitvi carine kot tudi drugih trgovinskih ovir bruto domači proizvod na prebivalca v skupno 126 državah dolgoročno občutno povečal.

Najbolj v ZDA, za 13,4 odstotka, v 28 državah članicah EU-ja pa pet odstotkov. Od sporazuma bi imele po opravljeni analizi omenjenega podjetja koristi predvsem Velika Britanija - BDP bi se ji zvišal za deset odstotkov -, baltske države in države južne Evrope, ki jih je še posebej prizadela gospodarska kriza. Zanje bi uvoz dobrin iz ZDA, kot so obleke, hrana in zdravila, postal cenejši.
Nekateri pomisleki
A vsaka pozitivna stran - recimo, izboljšal bi se položaj za evropske avtomobilske proizvajalce - ima svojo negativno. Tu je vprašanje, kaj se bo zgodilo z uvozom gensko spremenjenih živil in živil, obdelanih s pesticidi, ali pa s piščanci, namočenimi v kemikalije, ki jih ZDA zaradi strogih evropskih predpisov v EU izvozi le dva odstotka.

Vprašanje je, kaj bi se zgodilo z geografsko zaščitenimi imeni proizvodov v novem območju, kot sta šampanjec ali pa, ne nazadnje, tudi kranjska klobasa.

Francija, ki ima močno filmsko produkcijo, se boji vpliva Hollywooda in si je že izborila izvzem avdiovizualnega sektorja in filma iz pogajanj. A pogajalski mandat je mogoče po navedbah Evropske komisije še vedno spremeniti, če bodo to zahtevali Američani.

Sporazum bi vplival na ves svet
Glede na analizo Bertelsmann Stifunga bi imel trgovinski sporazum negativne posledice predvsem za gospodarstva drugih držav po svetu, ki bi se jim bruto domači proizvod na prebivalca znižal.

Tradicionalnemu poslovnemu partnerju ZDA, Kanadi, bi se BDP znižal za 9,5 odstotka, Mehiki pa za 7,2 odstotka. Posledice bi občutila tudi Japonska, saj bi se ji BDP na prebivalca znižal za šest odstotkov. Med državami, na katere bi sporazum vplival negativno, so tudi države v razvoju, zlasti na področju Afrike in Azije.
Sporazum v senci afere vohunjenja NSA-ja
Dobre namene za čim hitrejši dogovor o sporazumu so pošteno zamajala medijska poročila, da je NSA že pred leti začela prisluškovati institucijam EU-ja. Sklicujejo se na tajne dokumente, ki jih je pridobil nekdanji pogodbeni analitik NSA-ja Edward Snowden.

Francija je med drugim zahtevala celo preložitev pogajanj, a na koncu je prevladal kompromis, da se vzporedno s pogajanji v Washingtonu začne tudi skupna preiskava navedb o ameriškem vohunjenju v prostorih Unije.
Te navedbe želijo evropske države temeljito raziskati, zato bo vzporedno s prvim krogom trgovinskih pogajanj, ki bo trajal do petka, začela delati tudi posebna skupina strokovnjakov iz EU-ja - Evropske komisije, evropske diplomatske službe in članic Unije - ter ZDA, ki bo razpravljala o varovanju osebnih podatkov in o spornem ameriškem programu Prizma za prestrezanje podatkov na spletu in po telefonu.