Prostotrgovinski sporazum med EU-jem in ZDA je najpomembnejši trgovinski sporazum v zgodovini Unije. Na obeh straneh Atlantika si od njega obetajo veliko. Evropi bi prinesel okoli 119 milijard evrov na leto, ZDA pa 95 milijard evrov.
Zaradi nedavnega izbruha afere, da naj bi ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) vohunila za nekaterimi evropskimi institucijami, pa je začetku pogajanj nasprotovala predvsem Francija.

A kot je pojasnil predsednik Evropske komisije Emanuel Barroso, EU mora nadaljevati pogajanja, saj je "zavezan k čezatlantskemu partnerstvu".

Istočasno s pogajanji bo začela delovati tudi posebna skupina, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki iz EU-ja in ZDA. Posvetili se bodo predvsem vprašanjem spornega nadzora ameriških obveščevalnih služb, zbiranja podatkov, zaščite zasebnosti in podatkov.

Francoski predsednik Francois Holland je idejo označil kot kompromis: "Ne moremo začeti trgovinskih pogajanj, če istočasno ne potekajo tudi pogovori z ZDA o dejavnostih njihovih obveščevalnih služb v naših državah in o zaščiti zasebnih podatkov."

Skupno stališče o obtožbah ameriškega vohunjenja v poslopjih in na veleposlaništvih EU-ja danes v Bruslju iščejo tudi stalni predstavniki držav članic EU-ja. V Bruslju so se sestali na srečanju, ki poteka za zaprtimi vrati, trajalo pa naj bi več ur.