Dogovor o proračunu za obdobje od leta 2013 do leta 2020 je bil dosežen šele prejšnji teden, predlog pa je predstavljal februarski sklep voditeljev EU-ja, da bo v teh letih v evropski blagajni na voljo 960 milijard evrov.

Obseg proračuna predstavlja odstotek vrednosti bruto nacionalnega dohodka EU-ja. Prvič v zgodovini evropske povezave se je zgodilo, da je proračun skromnejši od predhodnika, zaradi česar so ga poimenovali proračun zmernosti.

Za kompromisni predlog je glasovalo 474 poslancev, proti jih je bilo 193, medtem ko se jih je 42 vzdržalo.

Ker Evropski parlament že vse od začetka ni bil zadovoljen z obsegom proračuna, a na njegov obseg ni mogel vplivati, saj so se voditelji le s težavo dogovorili o njem šele po maratonskih pogajanjih, je vztrajal pri večji prožnosti - možnosti prerazporejanja sredstev med politikami in pretok denarja med letnimi proračuni.

Parlament je poudaril, da so svoje cilje dosegli. Če so se pri prejšnjih proračunih neporabljena sredstva vračala v nacionalne proračune, zdaj ne bo več tako in bo mogoče sredstva prenašati med letnimi proračuni.

Sredstva bo mogoče prenašati tudi med politikami, s čimer naj bi zagotovili kar najbolj učinkovito porabo. Prvi preizkus tega bo načrtovanih šest milijard evrov za boj proti brezposelnosti mladih, saj bi se ta številko lahko krepko zvišala ob zadostni prožnosti.

Za kompromis je bil potreben tudi dogovor članic EU-ja o rebalansu letošnjega proračuna, v katerem naj bi manjkalo 11,2 milijarde evrov. V prvi fazi bodo članice zagotovile 7,3 milijarde evrov, kar morajo storiti do 9. julija, nato pa bodo preučile potrebo po prispevku še preostalega.

Poslanci so dosegli tudi, da se uvede vmesna revizija dogovora o proračunu, ki jo bo Evropska komisija začela leta 2016, s tem hočejo med drugim doseči večjo usklajenost sedemletnega proračuna s prednostnimi nalogami petletnih mandatov Evropske komisije in Evropskega parlamenta.

Za preučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne bo najprej ustanovljena delovna skupina z visokimi predstavniki treh evropskih institucij, nato pa bo v letu 2016 o možnostih za lastna sredstva presodila tudi posebna medinstitucionalna konferenca, na kateri bodo sodelovali tudi nacionalni parlamenti. Na podlagi vsega tega bodo v Bruslju presodili o ustreznosti novih virov.

Ker gre pri današnji potrditvi le za politično soglasje, bodo poslanci proračun dokončno potrdili zgodaj jeseni, ko bosta pripravljena uredba o večletnem proračunu in medinstitucionalni proračunski dogovor.

Skrb in ne samo jeza
Poslanci so govorili tudi o spornem programu ameriške varnostne agencije Prizma za nadzor komunikacij, s katerim Washtington v maniri hladne vojne vohuni za evropskimi zaveznicami in institucijami.

Evropska komisija je skušala začrtati meje razpravi o zaupanju med ZDA in Unijo, saj vztraja, da bo Unija dala jasno vedeti, da so za uspeh celovitih in ambicioznih pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu potrebni zaupanje, transparentnost in jasnost med pogajalskimi partnerji, pri čemer pa Komisija vztraja, da afera na začetek trgovinskih pogajanj ne bi smela vplivati. Pogajanja se začnejo v prihodnjem tednu.

Vodja liberalcev Guy Verhofstadt se je lotil Evropske komisije, zunanje ministrice Ashtonove in predsednika Unije van Rompuyja ter jim očital, da so zmogli zgolj izraziti zaskrbljenost, pri čemer je sam dejal, da niso zaskrbljeni, temveč jezni.

Evropska komisija, evropski poslanci in predsedstvo Sveta EU so nato od ZDA zahtevali pojasnila glede obtožb o vohunjenju ameriških obveščevalnih agencij na evropskih tleh. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je napovedala oblikovanje čezatlantske skupine strokovnjakov, ki bi preučili te očitke.

Redingova je še dodala, da je zagotovila o oblikovanju skupine dobila od ameriškega generalnega tožilstva. Ta skupina naj bi dobila informacije o obsegu zbiranja podatkov in o področju uporabe ameriških programov nadzora komunikacij. Prvo srečanje skupine naj bi potekalo že ta mesec, drugo pa septembra v Washingtonu.

Za nadzor nad Madžarsko
S 370 glasovi za, 249 proti in 82 vzdržanimi so poslanci potrdili poročilo o Madžarski, ki je kritično do vlade v Budimpešti zaradi kratenja temeljnih pravic in poziva k vzpostavitvi mehanizma za obravnavanje tovrstnih kršitev. Madžarski premier Viktor Orban je menil, da poročilo resno krši madžarsko neodvisnost.

Po mnenju Orbana so obtožbe nepravične in politično motivirane. Prepričan je, da odločitev Evropskega parlamenta omejuje svobodo madžarskega nacionalnega parlamenta. Napovedal je še, da bo madžarski parlament, v katerem ima večino njegova stranka Fidesz, odgovoril s svojo resolucijo.

"Ne moremo sprejeti poskusa enostranskega teptanja temeljne ustave, na osnovi katere smo se pridružili EU-ju," je dejal Orban in dodal, da so dejanja "naših sovražnikov, sil, ki se postavljajo po robu naši državi", nevarna, ne toliko za Madžarsko samo, pač pa za prihodnost Evrope in EU-ja.

Madžarski premier je menil še, da je poročilo, ki ga je pripravil Rui Tavares (Zeleni/EFA), poskus državo postaviti pod skrbništvo. To je, kot je poudaril, žaljivo do madžarskega ljudstva in ogroža duh EU-ja.

Poročilo poziva k vzpostavitvi tesnejšega nadzora EU-ja nad Madžarsko. Če to ne bi zagotovilo napredka, pa bi lahko Madžarski celo zamrznili glasovalne pravice.

Rahljanje pravil za spodbujanje rasti
Predsednik Evropske komisije je pred parlamentom napovedal, da bodo začasno razrahljali nadzor nad zniževanjem javnofinančnega primanjkljaja, da bi državam članicam omogočila financiranje javnih investicijskih programov, ki bi pomagali spodbuditi gospodarsko rast.

Do bolj ali manj presenetljive napovedi predsednika komisije prihaja v času širše razprave o učinkovitosti varčevalnih ukrepov, ki jih pri reševanju gospodarske in dolžniške krize zagovarja EU. Ti ukrepi po mnenju najbolj prizadetih držav in levih političnih strank preveč zavirajo gospodarsko rast.

"Danes bi rad napovedal, da bomo pri ocenjevanju nacionalnih proračunov za 2014 in proračunskih izplenov za letošnje leto ob popolnem upoštevanju pakta o stabilnosti in rasti razmislili o možnosti začasnih odstopanj od ciljev zastavljenega znižanja strukturnega primanjkljaja," je povedal Barroso.

Hkrati je opozoril, da bodo članicam takšno odstopanje dovolili, če bodo sofinancirale evropske projekte, ki bodo imeli na dolgi rok pozitiven, neposreden in preverljiv učinek na proračun.

Napoved so že pozdravili v Italiji, eni od kriznih držav, ki si je močno prizadevala za razrahljanje proračunskih pravil EU-ja. V Rimu menijo, da gre za pomembno zmago.

Države članice so v programu stabilnosti, ki so ga morale skupaj z nacionalnim reformnim programom najpozneje maja poslati v Bruselj, opredelile, kako in kdaj nameravajo uravnotežiti javne finance. Slovenija se je denimo zavezala, da bo javne finance strukturno izravnala leta 2017.