Da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) ne nadzoruje le spletnih komunikacij svojih in tujih državljanov, so razkrili tajni dokumenti, katerih vsebino mediji posredujejo javnosti po zaslugi nekdanjega pogodbenega analitika NSA-ja Edwarda Snowdna.
Najnovejšo zgodbo je objavil nemški tednik Spiegel. Kot navaja, je NSA EU v dokumentih navedel kot "tarčo".
Schulz zahteva pojasnila
"Globoko zaskrbljen sem in šokiran nad trditvami, da so ZDA vohunile za zaposlenimi v evropski upravi," je dejal Schulz, ki je zahteval temeljito in hitro pojasnilo od ZDA. "Če se izkaže, da so trditve točne, bi bila to zelo resna zadeva, ki bi vplivala na odnose med ZDA in EU-jem,” je dodal.
Iz nekega dokumenta, na katerem sta oznaka "strogo zaupno" in datum september 2010, je razvidno, da je NSA v prostorih predstavništva EU-ja v Washingtonu namestila prisluškovalne naprave in se infiltrirala v računalniško omrežje. Američani so tako prisluškovali telefonskim pogovorom predstavnikov EU-ja ter imeli dostop do njihove elektronske pošte in internih dokumentov.

"Če trditve držijo, je to naravnost gnusno dejanje. Bolje bi bilo, če bi ZDA nadzorovale svoje tajne službe, kot pa da vohunijo za svojimi zavezniki," pa je bil odziv luksemburškega ministra za zunanje zadeve in priseljevanje Jeana Asselborna.
Pojasnila zahteva tudi Francija. "Francija je danes od ameriških oblasti zahtevala pojasnila glede informacij, objavljenih v nemškem tedniku Spiegel, da je Agencija za nacionalno varnost vohunila za institucijami EU," je v sporočilu za javnost zapisal zunanji minister Laurent Fabius. "Ta dejanja, če bodo potrjena, bi bila povsem nesprejemljiva," je dodal.
Nenavadni klici
Ameriški obveščevalci so enako storili tudi na predstavništvu Unije pri Združenih narodih v New Yorku, je še razkril Spiegel, pri čemer se sklicuje na zaupne dokumente NSA-ja, ki jih je posredoval Snowden. Agencija naj bi že pred več kot petimi leti podoben "napad" izvedla na palačo Justus Lipsius v Bruslju, v kateri se sestajajo voditelji EU-ja in v kateri ima vsaka država članica Unije svoje prostore s telefonskimi in spletnimi priključki.
Kot piše Spiegel, so varnostni strokovnjaki EU-ja takrat opazili vrsto nenavadnih klicev in postali pozorni, njihova sled pa je vodila do sedeža zveze Nato v bruseljskem predmestju Evere, natančneje do tamkajšnjega strogo varovanega območja, ki ga uporabljajo strokovnjaki NSA-ja.
NSA se je s pomočjo programa Prism dokopal do osebnih podatkov uporabnikov Googla, Facebooka, Microsofta in še nekaterih podjetij ter analiziral zbrane podatke, tudi telefonske klice. V svojo obrambo so ZDA dejale, da so ti podatki ključnega pomena za njihov boj proti terorizmu.
Usoda Snowdna je v rokah Rusije
Snowden naj bi bil medtem še vedno na moskovskem letališču Šeremetjevo. Eden izmed njegovih mogočih ciljev pa naj bi bil Ekvador. A da bi država lahko obravnavala njegovo prošnjo za politični azil, bi moral biti Snowden na ozemlju Ekvadorja. Odločitev o nadaljnji usodi Edwarda Snowdna je tako v rokah Rusije, je v soboto dejal ekvadorski predsednik Rafael Correa.

Snowden je pred tednom dni iz Hongkonga pribežal v Moskvo, kjer je v tranzitnem območju letališča, a ne more zapustiti države oziroma prečkati ruske meje, saj so mu ZDA preklicale potni list, od Rusije pa zahtevajo njegovo izročitev.