Nekdanji uslužbenec Cie, ki je razkril sporni nadzor ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), Edward Snowden je dejal, da mu je ameriška vlada, tako kot že v številnih podobnih primerih v preteklosti, onemogočila pravično sojenje na domačih tleh.
"Takoj so me razglasili za krivega veleizdaje … zato bi bilo neumno, da bi se predal, saj lahko več dobrega naredim na prostosti."

"Javnost mora vedeti, kaj počne vlada"
Dejal je, da ni razkril nikakršnih tajnih ameriških vojaških operacij. "Opozoril sem le na to, da NSA vdira na strežnike, ki jih uporabljajo javne institucije, kot so univerze, bolnišnice in zasebna podjetja, kar je nevarno … Ta agresivna kriminalna dejanja so nesprejemljiva, ne glede na cilj."
Za razkritje se je odločil zato, ker je vdor NSA-ja na strežnike vplival na milijone nedolžnih ljudi: "In zakaj? Zato, da imamo skriti nadzor nad računalniki v državi, s katero se sploh ne borimo? Zato, da lahko potencialno razkrijemo potencialne teroriste, ki naj bi potencialno ubili še vedno manj Američanov, kot jih ubije ameriška policija? Ne, javnost mora vedeti, kaj počne vlada v njihovem imenu, sicer je družbena pogodba med vlado in ljudmi nesmiselna."

Kaj NSA ve o meni?
Seveda je uporabnike spletne klepetalnice britanskega Guardiana najbolj zanimalo, do katerih podatkov točno se je dokopal NSA in kaj z njimi počne oziroma bo počel v prihodnje? Snowden je pojasnil, da lahko katera koli agencija (NSA, FBI, CIA, DIA), ki ima program Prisma, dostopa do katere koli podatkovne baze želi.
To pomeni tako do telefonske številke, uporabniškega imena, celo do IMEI-številke prenosnega telefona. Seveda ni izvzeta niti elektronska pošta, pri kateri lahko vidijo IP pošiljatelja in prejemnika, vsebino sporočila, odprejo lahko priložene datoteke … vse pa arhivirajo za daljše časovno obdobje.

Se lahko vdoru v spletno pošto izognemo s šifriranjem sporočil?
Snowden je na vprašanje Mathius1 odgovoril pritrdilno. "Šifriranje deluje, a le s pravilno kriptografsko zaščito. Na žalost pa imajo varnostne zaščite pomanjkljivosti, ki jih NSA lahko zaobide."
V vednost, šifriranje pomeni, da odprto spletno sporočilo spremenimo v prikrito, s čimer zavarujemo svoje osebne podatke.

Zakaj Hongkong?
Kar nekaj bralcev je zanimalo, zakaj je za državo svojega pobega izbral Hongkong, in ne recimo Islandije? Odgovoril je, da je bila odločitev, da bo zapustil ZDA, zelo tvegano dejanje, saj morajo zaposleni na NSA-ju svoj odhod iz države prijaviti 30 dni vnaprej, nato pa so pod stalnim nadzorom.
"Ker sem potoval brez vnaprejšnje rezervacije letalskega poleta, sem iz kulturnega in pravnega vidika izbral državo, ki bi mi, brez takojšnjega pridržanja, omogočala nemoteno delo. Islandija bi verjetno popustila pod pritiski, še preden bi lahko javnost izrazila svoje mnenje."

Prav tako je zanikal govorice, da deluje za kitajsko vlado: "Tako kot v primeru Guardiana in Washington Posta sodelujem le z novinarji."

Je žvižgač Manning deloval v javno dobro?
Uporabnik ActivistGal je Snowdna izzval z vprašanjem, ali se mu zdi, da žvižgač vojak Bradley Manning, ki je WikiLeaksu predal na tisoče zaupnih dokumentov, med njimi diplomatske depeše in dokumente o vojni v Iraku in Afganistanu, ni deloval v javno dobro. Snowden je namreč v enem izmed intervjujev dejal, da je med Manningom in njim ena ključna razlika: "Jaz sem pred objavo dokumentov vsakega posebej pregledal, tako da je bila njihova objava res v javno dobro."

"Ne, WikiLeaks je platforma legitimnega novinarstva in vse njihove objave so skrbno izbrane, tako da so v skladu z javnim dobrim. Tisti dokumenti, ki so prišli v javnost, ne da bi jih predhodno preverili, so bili napaka novinarja, ki ni imel dobrega nadzora nad svojim spletnim geslom. Dokumenti zagotovo niso bili objavljeni, da bi očrnili Manninga."

Edward Snowden je nekdanji pogodbeni sodelavec NSA-ja, ki je 20. maja s Havajev pobegnil v Hongkong. Časnikoma Guardian in Washington Post je razkril podatke o spornih ameriških programih nadzora, dovolil pa jima je tudi razkritje identitete, čeprav se je zavedal vseh posledic.