29-letni Snowden se je iz hotela, kjer je prebival, odjavil v ponedeljek. Nihče ne ve, kje je, mediji pa poročajo, da naj bi bil še vedno v Hongkongu, kamor je odpotoval maja, potem ko je pustil svojo službo in dekle, in od koder je stopil v stik s časopisom Guardian in razkril NSA-jev skrivni nadzor nad telefonskimi in spletnimi podatki.

Snowden je ob razkritju dejal, da ima "dolžnost, da pomaga zatiranim ljudem" in povedal, da je imel na svojem delovnem mestu v svetovalnem podjetju Booz Allen Hamilton dostop do dobesedno vseh podatkov o vseh ljudeh v ZDA. Dodal je, da se zaveda, da ga njegovi nekdanji kolegi z ameriške obveščevalne agencije Cia že iščejo. Upa, da ga ne bodo izročili ZDA, sicer pa se zaveda, da verjetno domovine ne bo nikoli več videl, če bo dobil azil v kakšni državi, ki ga ne bo izročila ZDA. Snowden je kot možnost omenil Islandijo, ki varuje pravico do zasebnosti na medmrežju.

"Vsakdo, ki izdaja zaupne podatke, mora biti kaznovan"
Ameriška vlada bo kmalu sprožila postopek za Snowdnovo izročitev, v ZDA pa ga čakata sojenje in obsodba na dolgoletno zaporno kazen zaradi izdaje državnih skrivnosti. "Vsakdo, ki izdaja zaupne podatke, mora biti kaznovan," je dejal republikanski predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu kongresa Mike Rogers iz Kalifornije. Demokratska predsednica sorodnega senatnega odbora Dianne Feinstein je Snowdna imenovala za izdajalca, nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper pa je dejal, da z uhajanjem informacij krši sveto zaupanje v ZDA.

Snowden, ki se je na posredovanje informacij sicer pripravil bolje kot vojak Bradley Manning, ki je spletni strani WikiLeaks izročil več sto tisoč zaupnih dokumentov in mu zato sodijo pred vojaškim sodiščem, a boljšega načrta za življenje po tem, kot je bil pobeg v Hongkong, ni imel. Je pa Snowden dobil ogromno podpore, saj se je pod spletno peticijo predsedniku Baracku Obami, da ga pomilosti, še preden se je sploh začel sodni postopek proti njemu, podpisalo več kot 40.000 ljudi, na Facebooku pa zbirajo denar za njegove odvetniške stroške.

Evropejci zahtevajo odgovore
Ob vsem tem ameriški mediji pišejo o neimenovanih vladnih predstavnikih ZDA, da se programi nadzora nad državljani v imenu vojne proti terorizmu po zadnjih razkritjih ne bodo spreminjali. Kopičenje zasebnih podatkov o ljudeh vzbuja skrbi tudi v Evropi, o zbiranju telefonskih podatkov in nadzoru nad medmrežjem bodo tako govorili na ministrskem srečanju v Dublinu konec tedna, tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert pa je že napovedal, da bo o tem govor tudi med Obamovim obiskom Berlina 18. junija. Britanski zunanji minister William Hague je moral v parlamentu zanikati, da njegova vlada zlorablja podatke, ki jih zbirajo Američani.