Prisluškovalno afero je sprožil britanski časopis Guardian, ki je v sredo objavil strogo zaupni nalog posebnega ameriškega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), ki ga danes večinoma uporabljajo za potrjevanje tajnih nalogov v vojni proti terorizmu. Sodni nalog ukazuje telekomunikacijskemu podjetju Verizon, da zbira in predaja podatke o telefonskih klicih v ZDA in v tujino.

Obama je dejal, da programi nadzora NSA pomagajo preprečiti teroristične napade. "Zmerni posegi v pravico do zasebnosti, ki so povezani s pridobivanjem podatkov o telefonskih klicih brez njihove vsebine, so vredni rezultata," je dejal in zagotovil, da nihče ne prisluškuje telefonskim klicem.

Ameriški predsednik je pojasnil, da obveščevalci gledajo le telefonske številke in trajanje klica. Ne iščejo pa imen in ne gledajo vsebine, ampak se prebijajo skozi te podatke, ki lahko privedejo do določenih sledi, ki lahko oblastem pomagajo preprečiti teroristične naklepe. "Program ni tajen ampak zaupen in člani kongresa so s tem seznanjeni," je zagotovil Obama.

V četrtek sta Guardian in ameriški časopis Washington Post razkrila tudi obstoj tako imenovanega programa "Prism" po katerem Agencija za nacionalno varnost (NSA) zbira podatke o uporabnikih spleta. Časopis Wall Street Journal pa je poročal o programu, ki zbira podatke o transakcijah s kreditnimi karticami. Odziva vlade na to razkritje še ni.

Razkritje informacij o vohunjenju za Američani in tujci ni sicer nič novega, saj je ameriška vlada to začela kmalu po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Za tujci je NSA nenadzorovano vohunil od same ustanovitve, terorizem pa je ameriškim obveščevalcem s patriotskim zakonom razširil pooblastila tudi na domači teren.

Vihar v lastni stranki
Objava sodnega naloga in vse posledice, ki jih to prinaša, so za predsednika Baracka Obamo zelo nerodne. Leta 2008 je namreč kandidiral s platformo ostrega kritiziranja protiterorističnih ukrepov administracije Georgea Busha mlajšega, ki jih je potem prevzel in jih izvaja naprej.

Obama se javno zavzema za zaprtje taborišča Guantanamo in zagotavlja, da terorističnih osumljencev ne ugrabljajo in ne mučijo več. Krepko pa je povečal uporabo brezpilotnih letal za pobijanje osumljenih teroristov na tujem, med njimi tudi ameriških državljanov.

Obama ima zaradi tega več težav z levico kot republikanci. "Kdaj, koga in kje kličejo Američani po telefonu mora biti zasebna informacija. Zaradi razkritij bomo zdaj vsaj imeli resno debato v kongresu in po ZDA, ki bi jo morali že zdavnaj začeti," je dejal demokratski senator iz Oregona Ron Wyden, ki je član senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti in že več let opozarja na sporne programe, vendar o podrobnostih ne sme govoriti, ker ga k temu zavezuje zakon.

Ameriški obveščevalci so v četrtek zvečer zaradi razkritij več ur seznanjali skoraj 30 senatorjev o programih. Nekateri, kot je novopečeni republikanski senator Rand Paul iz Kentuckyja, so ogorčeni.

"NSA-jeva zaplemba in nadzorovanje strank podjetja Verizon je presunljiv napad na ameriško ustavo," je dejal Paul in zagotovil, da bo pripravil predlog zakona za zaščito četrtega amandmaja k ustavi, ki prepoveduje nerazumne preiskave in zaplembe.

Drugi senatorji, ki jih razkritja ne presenečajo, saj so za sporne programe vedeli od samega začetka, pa vladna dejanja branijo. "Tudi sam sem stranka Verizona in me prav briga, če gledajo, koga kličem. Če ne dobivaš klica od teroristične organizacije, potem ti ni treba skrbeti," je dejal republikanec Lindsey Graham iz Južne Karoline.