Vladi Paname in Paragvaja naj bi tako želeli zbirati podatke o svojih političnih nasprotnikih. Panamska vlada je že sporočila, da so Američani prošnjo predsednika Ricarda Martinellija po prisluškovanju "narobe interpretirali".
V depeši iz avgusta 2009 je zapisano, da je predsednik Martinelli poslal veleposlaniku skrivno sporočilo z blackberryja, ki se je glasilo: 'Potrebujem pomoč pri prisluškovanju telefonskim pogovorom.'"

Takratna ameriška veleposlanica v Panami Barbara Stephenson trdi, da je Martinelli ob tem navedel različne skupine in posameznike, za katere je menil, da bi jim morali prisluškovati, ter da ni jasno ločil med legitimnimi varnostnimi tarčami in političnimi sovražniki.
Urad panamskega predsednika je že izdal izjavo, v kateri je zapisal, da vlada "obžaluje nesporazum z ameriškimi oblastmi". In še: "Za pomoč smo zaprosili zaradi boja proti kriminalu, prekupčevanju z mamili in organiziranemu kriminalu." V izjavi tudi piše, da niso nikdar zaprosili za pomoč pri prisluškovanju telefonskim pogovorom politikov in da je vsakršna takšna interpretacija popolnoma napačna.

Privolitev po izsiljevanju
V depeši iz februarja 2010 pa agencija DEA skuša zavrniti prošnjo paragvajske vlade, da bi vohunila za uporniško skupino Paragvajska ljudska vojska, ki jo krivijo številnih ugrabitev. Ko so se ameriški diplomati ustrašili, naj bi paragvajski notranji minister Rafael Filizzola zagrozil s prekinitvijo sodelovanja. Nazadnje so se diplomati vdali in pod določenimi pogoji privolili v prisluškovanje.
New York Times poroča, da ima DEA 87 predstavnikov v 63 državah sveta in da si številne vlade želijo uporabiti napredno prisluškovalno tehnologijo, ki jo uporablja agencija.
Številne depeše, ki jih je danes objavil WikiLeaks, razkrivajo tudi, da so v nekaterih državah v mamilarske posle močno vpleteni najvišji vladni predstavniki.