Za načrtovano okrepitev programa, katerega namen je podrobno spremljanje mednarodnega spletnega prometa, bo BND namenil kar 100 milijonov evrov. Zaposliti pa namerava predvsem posameznike z ustreznim tehničnim znanjem, poroča nemški časnik Der Spiegel.

Trenutno ima služba pod nadzorom približno pet odstotkov elektronskih sporočil, spletnih klicev in klepetov, medtem ko nemška zakonodaja omogoča do 20-odstotni nadzor nad komunikacijo med Nemčijo in tujino.

"Spletni nadzor mora obstajati"
Omenjeno poročilo je bilo objavljeno le nekaj dni pred obiskom ameriškega predsednika Baracka Obame v Berlinu, nemška vlada pa je pred njegovim obiskom obljubila, da bo v pogovorih izpostavila tudi sporni ameriški program nadzora nad spletom in nad telefonsko komunikacijo.
V nasprotju z ameriško agencijo za nacionalno varnost NSA nemški BND podatkov ne sme shranjevati, temveč jih mora nemudoma filtrirati.

Kitajska kritična do ZDA
Uradni časnik kitajske vojske je danes zelo kritično poročal o ameriškem programu nadzora nad medmrežjem, ki ga je razkril nekdanji ameriški računalniški tehnik Edward Snowden.

Dnevnik Osvobodilne ljudske vojske je kritično nastopil proti stališču ZDA, da je vohunjenje za državljani iz drugih držav upravičeno, glede t. i. programa Prizma pa je presodil, da je bil najverjetneje uporabljen za zbiranje kopice informacij, ki z bojem proti terorizmu nimajo ničesar skupnega.

"Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da program Prizma ni usmerjen proti ameriškim državljanom," piše časnik. "Torej je mogoče sklepati, da za namene ameriške varnosti nadzorovanje državljanov drugih držav ni težava. Ta preprosta, naduta logika je strah vzbujajoči vidik programa," navaja članek.
Snowden, ki je medijem predal informacije o nadzoru, ki ga izvaja NSA nad telefonskimi podatki Američanov in spletno komunikacijo po svetu, je razkril tudi, da ZDA od leta 2009 vdirajo v kitajske računalniške sisteme. Vse od razkritja uradni Peking navedb ni želel komentirati.