V soboto vse uporabnike slovenskega dela svetovnega spleta čaka poziv - v takšni ali drugačni obliki - naj se opredelijo do uporabe piškotkov na njihovem spletnem mestu. Tudi na MMC-ju.

Piškotki (angleško cookies) so zelo majhne besedilne datoteke na trdem disku vašega računalnika, pametnega telefona, tablice ali katere koli podobne elektronske naprave. Posamezen piškotek tjakaj shrani spletno mesto, ki ga obiščete. Z njo vas označi in vpiše v svoj "imenik" uporabnikov. Podobno kot EMŠO na osebni izkaznici mali .txt piškotek vsebuje posebno, edinstveno kodo, ki spletni strani pomaga razlikovati med napravami in obiskovalci.
Piškotki seveda niso tako enostavni in počnejo še marsikaj. Z njihovo pomočjo si lahko spletne strani zapomnijo uporabnikove nastavitve, navade, iskane termine, brskalnik, trenutno ločljivost ekrana ... seznam je dolg. Pripelje lahko tudi do neželenih, zasebnih in intimnih področij posameznikovega življenja.
Evropska unija je sprejela direktivo, ki uporabniku daje moč, da o piškotkih sam odloča. V slovensko zakonodajo jo je prinesla lani sprejeta sprememba zakona o elektronskih komunikacijah, uporabljati pa se ureditev začne 15. junija.
Uvedba novih, ostrejših pravil za uporabo piškotkov sovpada z izbruhom ene največjih afer, povezanih z medmrežjem. Kot je razkril žvižgač, nekdanji sodelavec ameriške Cie, lahko Ameriška varnostna agencija (NSA) na svetovnem spletu prestreže "praktično vse". Evropska unija s to potezo kaže na drugačno razumevanje zasebnosti, ki je bolj v prid človekovim pravicam.
Kdo se spomni oranžnih zdravstvenih izkaznic?
Uvedba novih pravil spominja tudi na lokalno, slovensko uvajanje elektronske zdravstvene izkaznice. Se spomnite starih, oražnih knjižic? Ko so jih polagoma nadomeščale plastične kartice s spominskimi čipi, je marsikdo opozarjal na potencialne zlorabe. Na njih so namreč shranjeni številni zelo osebni podatki o zdravju osebe, izdanih zdravilih itd.
... izkazale so se za koristne
Tako kot plastične zdravstvene izkaznice, ki uporabnika storitev pri zdravniku pomagajo identificirati ter s kopico zbranih podatkov analizirati njegove zdravstvene težave, tudi piškotki za uporabnika svetovnega spleta prinašajo marsikaj koristnega. Večina piškotkov je povsem neškodljivih ali celo nujnih za brskanje po svetovnem spletu.
Začasni ali 'večni'
Piškotke delimo na več skupin. Prvi ključ delitve je čas. Nekatere strani vam bodo podarile piškot le za posamezen ogled strani, nato se bo samodejno izbrisal. Takšen piškot omogoča vsaj to, da v spletni trgovini sproti ustvarjate svojo virtualno košarico in na koncu opravite nakup. Druge bodo vanj zapisale samouničitveni ključ, kar pomeni, da se bo odstranil po določenem času (denimo mesecu dni). Lahko pa tega ne storijo in bo piškotkova življenjska doba sovpadala z življensko dobo preostale vsebine trdega diska.

Kdo "ponuja" piškotke?
Drugi ključ delitve je "ponudnik" piškotka. Lahko (in navadno) je to tista spletna stran, ki jo sami obiščete. Običajno to pomaga pri avtomatizaciji prijavnega procesa. Zamudno (in morda tudi tečno) bi bilo, če bi moral posameznik, ki čez dan sprotno preverja e-pošto, vsakokrat vnašati uporabniško ime in geslo.
Obstajajo pa tudi t. i. drugi piškotki, ki koristijo neki tretji entiteti. Primer: obiščete www.stran.com, ki vam poleg svojega lastnega piškotka naloži še piškot strani www.oglasevalec.com. Drugi piškotki so lahko pri zbiranju podatkov precej učinkovitejši (za marsikoga celo preveč). Ti sledenje uporabniku precej razširijo od osnovega početja na enem samem, določenem spletnem mestu. Kjer koli ima www.oglasevalec.com svoje oglase, povsod tam tudi zbira podatke o posamezniku ter ustvarja precej širšo sliko. Takšen primer je, denimo, Google.
Načeloma koristni, včasih nujni
Kaj uporaba piškotkov navadno pomeni v praksi? Če recimo redno obiskujete spletno prodajalno, se vam zaradi uporabe piškotkov ne bo treba vedno znova prijavljati. Vaša izbrana prodajalna bo glede na to, katere izdelke ste si največ ogledovali, kaj ste iskali in nazadnje - kaj ste dejansko kupili - ustvarila vaš osebni profil. Na ta način vam bo ob vsakem obisku lahko učinkoviteje ponudila tisto, kar bržkone dejansko iščete. Svoje spletno mesto bo za vašo sejo prilagajala vašim potrebam ali si zapomnil, kakšne nastavitve imate sami najraje. Tudi na MMC-ju lahko sebi prilagodite, denimo, sestavo vhodne strani.
Podatki seveda zelo zanimajo oglaševalce. Oglas za motorno žago v kvadratku na vrhu spletne strani ima zelo malo smisla, če je v seji 18-letno dekle iz središča Ljubljane. Oglaševalec je v tem primeru vrgel denar skozi okno. Če pa skozi spletno obnašanje ugotovi, da se na drugi strani ne skriva brkati možakar pri 40-tih, temveč mlada študentka, bo oglas prilagodil v nadejano medsebojno korist.
Navsezadnje so ti podatki zelo pomembni za spletne analitike, kot sta Google Analytics in slovenski MOSS. Brez njih ne bi bilo vsakomesečnih podatkov o obiskanosti slovenskih portalov, zabavne trivie in nedvoumne statistike, da Zemljani po medmrežju še največ iščemo s spolnostjo povezane teme.

Slovenski splet je kaplja v oceanu
Slovenski uporabnik ima po novem moč, da se z uporabo piškotkov na vsaki spletni strani posebej sam najprej seznani, nato pa jasno in nedvoumno uporabo dovoli ali pa zavrne. Izjema bodo le tisti piškotki, ki so nujni, da do komunikacije ali storitve sploh pride, če jo je uporabnik zahteval. Slovenska zakonodaja seveda velja le za slovenska podjetja in družbe, slovenski del svetovnega spleta pa je resnično kaplja v svetovni ocean, zato še naprej velja previdnost.
Piškotki sami sicer ne morejo vsebovati zlonamerne kode ali računalniških virusov, so pa lahko zelo invazivni in se trudijo z naprave nagrabiti toliko potencialno zanimivih informacij, kot se le da. Zelo invazivne piškotke (tracking cookies) uporabnik hitro stakne, če po spletu išče bolj deviantne vsebine.
Če bo od novih pravil odstopalo slovensko podjetje, ga utegne kaznovati Urad informacijskega pooblaščenca. Za manjše podjetje, samostojnega podjetnika ali posameznika z dejavnostjo je najnižja zagrožena kazen 300 evrov, za srednje ali veliko podjetje pa 1.000 evrov.
MMC je, kot pojasnjuje urednica uredništva za nove medije Kaja Jakopič, iz nabora piškotkov odstranil vse, ki bi lahko bili vprašljivi. Več o tem v kolumni.
Obširna pojasnila o spremembah na splošno je pripravil tudi Urad informacijskega pooblaščenca.