Komisarka nasprotovala opustitvi "antifise"
Klavzula je bila v Evropski uniji znana kot "antifisa", po ameriškem zakonu s kratico FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki omogoča vladi ZDA, da prisluškuje telefonskim pogovorom in pregleduje elektronsko pošto. S to klavzulo bi onemogočili kakršno koli ameriško zahtevo telekomunikacijskim podjetjem, da posredujejo podatke o državljanih EU-ja.

A Evropska komisija je to klavzulo januarja 2012 tudi uradno opustila kljub zatrjevanju evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding, da bi na ta način lahko ustavili nadzor, kakršnega je s programom PRISM izvajala ameriška varnostna agencija NSA, navaja FT, ki se sklicuje na tri visoke uslužbence EU-ja.

Soglasje za umik varovalne klavzule
Za opustitev te klavzule so se odločili, ker bi to lahko otežilo prenos podatkov, poleg tega je večina strežnikov s podatki o evropskih državljanih v ZDA, povrhu pa si je EU še prizadeval za začetek pogajanj z ZDA o prostotrgovinskem sporazumu. "In nismo želeli nobenih zapletov na tej fronti," je za FT dejal neimenovani vir.

Obširno ameriško lobiranje v Bruslju
Za umik za ZDA sporne klavzule so si dejavno prizadevali tudi predstavniki ameriške administracije. Bruselj je tako večkrat obiskal eden glavnih pravnikov ameriškega ministrstva za trgovino Cameron Kerry, sicer brat sedanjega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja. Osebno je posredovala tudi ameriška sekretarka za domovinsko varnost Janet Napolitano, še navaja FT.

Predstavnica komisarke Redingove Mina Andreeva je v imenu Evropske komisije izrazila presenečenje nad, kot je dejala, "enostranskimi navedbami" glede sprejemanja predlogov za zakonodajo o zaščiti osebnih podatkov na Evropski komisiji. Poudarila je, da je Komisija predlog 25. januarja 2012 sprejela soglasno.

Potrdila je, da je bilo v času oblikovanja predloga "ogromno lobiranja" z ameriške strani, tudi ameriške administracije. "To ni skrivnost," je dejala, a dodala, da lobisti "niso dobili tega, kar so hoteli".

Si politika želi visoke zaščite osebnih podatkov?
To po njenih besedah dokazujejo štirje elementi - člen o ozemeljski pristojnosti namreč govori, da morajo ameriška podjetja v Evropski uniji spoštovati evropska pravila, če ponujajo svoje storitve ali predmete evropskim državljanom, jasnejše je tudi določilo, da morajo iti zahteve tretjih držav po dostopu do podatkov evropskih državljanov prek obstoječih pravnih okvirov, jasnejša so tudi določila za ponudnike storitev v oblaku ter dodana je pravica do pozabe, proti kateri je bilo tudi veliko upiranja, je pojasnila Andreeva.

Predlogi so zdaj na mizi že 18 mesecev, je še dodala Andreeva. "Če torej države članice in evropski poslanci, nacionalni politiki in podjetja želijo dokazati, da res zagovarjajo spoštovanje pravice do zaščite osebnih podatkov, je zdaj čas, da spregovorijo in dokažejo, da želijo visoko zaščito osebnih podatkov v Evropi," je poudarila predstavnica komisarke za pravosodje.