Prvi mož ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) je opravil svoje zadnje pričanje pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa, saj se bo po 12 letih vodenja zvezne policije kmalu upokojil.

Brez poimenske omembe razkrivalca nadzora
"Kot posameznik, ki je priznal to razkritje, je predmet kriminalne preiskave. Naredili bomo vse potrebne korake, da bo ta oseba odgovarjala za razkritja," je Mueller potrdil, da je FBI-jeva preiskava Edwarda Snowdena v polnem razmahu. Direktor FBI-ja sicer v izjavi ni omenjal 29-letnika, ki je svetu razkril obsežen tajni ameriški program podatkovnega nadzora telefonskih pogovorov in svetovnega spleta.

Mueller je zagovarjal oba programa, ki sta ju pretekli teden na podlagi Snowdenovih podatkov javnosti predstavila časopisa Guardian in Washington Post. Gre za nadzor nad telefonskimi komunikacijami Američanov in nadzor medmrežja Agencije za nacionalno varnost (NSA).

"PRISM ne zbira nikakršnih vsebin"
Direktor FBI-ja v odhodu je podobno kot pred njim predsednik ZDA Barack Obama in nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper zatrdil, da vsi programi potekajo v skladu z zakoni in so pod nadzorom posebnega sodišča za nadzor tujih obveščevalcev (FISA) ter kongresa. Mueller je zatrdil, da program PRISM ne zbira "nikakršnih vsebin" kot samo podatek o klicanih številkah in dolžini pogovorov.

Nezadovoljstvo na Kapitolu
Številni kongresniki še vedno izražajo nejevero, da vlada vodi tako obsežne programe nadzora, ne glede na to, da se njeni predstavniki branijo, da kongres za to ve. Demokrat iz Michigana John Conyers je izrazil globoko zaskrbljenost nad obsežnostjo programov, ki zajemajo komunikacije milijonov ljudi, in dejal, da ga je strah, da ZDA postajajo država popolnega nadzora.

Snowden, ki se je pred maščevanjem ameriških oblasti zatekel v Hongkong, je za tamkajšnji časopis v angleškem jeziku South China Morning Post objavil hudo neprijeten podatek za Washington, ki se že dolgo pritožuje nad računalniškimi vlomi v sisteme podjetij in vlade, ki prihajajo iz Kitajske.

Sistematično vdiranje v kitajske sisteme
Enako vsaj od leta 2009 naprej počnejo tudi ZDA oziroma NSA, za katero je Snowden do 20. maja, ko je pobegnil v Hongkong, delal kot pogodbenik. ZDA naj bi imele 61.000 tarč za računalniške vdore po vsem svetu, od tega jih je na stotine v Hongkongu in na Kitajskem. V podkrepitev svojih besed je časopisu predal tudi dokumentacijo.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da so velika žrtev hekerjev, čeprav ni obtožilo nikogar določenega. Oglasil se je polkovnik zračnih sil Dai Šu, ki ima svoj blog, na katerem je zapisal, da so ameriške pritožbe o vdorih kot pritožbe lopova, ki kriči, da je treba prijeti drugega lopova.