"A zdaj postaja jasno, kako slaba odločitev je dejansko bilo to imenovanje," je v komentarju zapisala ameriška medijska hiša, potem ko je mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev prejšnji teden razkril, kako se več sto multinacionalk že vrsto let ravna po skrivnih davčnih dogovorih v Luksemburgu in si na ta način znižuje davke na dobičke, zaslužene v drugih državah. Efektivna davčna stopnja je bila zanje celo zgolj 0,25-odstotna, države, kjer dejansko služijo denar, pa niso dobile ničesar.

Juncker je bil predsednik vlade majhnega Luksemburga od leta 1995 do leta 2013, kar pomeni, da je nadzoroval rast davčnega središča za najmanj 340 glavnih multinacionalk ter investicijskih skladov s skupno skoraj tremi tisočimi milijardami evrov neto premoženja. Delno po zaslugi bančne tajnosti po zgledu Švice in deloma po zaslugi od vlade blagoslovljenih shem za izogibanje plačevanju davkov je Luksemburgu uspelo privabiti toliko kapitala, da so njegovi prebivalci danes za Katarci drugi najbogatejši na svetu.

Bogatenje Luksemburga na račun drugih
"Lahko bi rekli, da je Juncker naredil svojo državo bogato, tako da je jemal iz žepov drugih držav, vključno s tistimi iz Evropske unije, ki jim naj bi v skladu s svojim mandatom zdaj služil," so v nedeljskem uredniškem komentarju zapisali pri Bloombergu in dodali, da bi Juncker "evropskemu projektu najbolje služil tako, da bi odstopil".

Juncker je tako v očitnem konfliktu interesov, saj je na čelu komisije, ki preiskuje davčne prakse, ki jih je on sam nadziral. Glede na to, da imajo države članice pri obdavčevanju podjetij precej proste roke, utegne komisija zelo verjetno ugotoviti, da Luksemburg ni kršil pravil Evropske unije in Juncker ni storil ničesar nezakonitega. "A z Junckerjem na čelu te komisije vsaka takšna razbremenilna odločitev ne bo imela zaupanja javnosti."

Vračanje zaupanja v EU, ki se le s težavo izvija iz krize in v očeh ljudi velja za elitistično, vsiljivo in nesposobno, je ključnega pomena, izpostavljajo Bloombergovi uredniki. In "tem prizadevanjem nikakor ne pomaga, da jih nadzira človek, ki je v svoji karieri sklepal dogovore v ozadju ter obenem gradil in vodil mednarodno davčno oazo na račun drugih evropskih držav", končujejo komentar.

Edini odstop komisije leta 1999
Da bi verjetno Juncker odstopil, ni pričakovati, čeprav to ne bi bilo nič nenavadnega. Pred njim je morala leta 1999 odstopiti celotna komisija pod vodstvom Jacquesa Santerja, kar je bil tudi prvi tak primer v zgodovini EU-ja. Odstop vseh komisarjev s predsednikom na čelu se je zgodil, potem ko je skupina neodvisnih strokovnjakov objavila poročilo o domnevnih goljufijah, nepravilnostih in nepotizmu v komisiji.