Javnosti je informacijo sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Ulrich Wilhelm, ki je hkrati poudaril, da koalicijska partnerja o vprašanju še nista dosegla soglasja. Medtem ko se Krščansko-demokratska unija sklicuje na najnižjo brezposelnost v zadnjih 14 letih, socialni demokrati opozarjajo na 3,7 milijona brezposelnih, ki bi jih bilo treba preizobraziti. Vlada bo predlog predvidoma obravnavala konec avgusta.

Tiskovni predstavnik ministrstva za gospodarstvo trdi, da ni načelnega nasprotovanja odprtju trga delovne sile, da pa bi to moral biti le en vidik zaposlovalne politike. Na ministrstvu za delo menijo, da bi morali najprej ugotoviti, koliko Nemcev bi bilo mogoče prekvalificirati, da bi lahko zasedli prosta delovna mesta.

Nemčija je leta 2004 uvedla petletno omejitev za delavce iz držav novink, ker bi bili lahko delavci iz teh držav nelojalna konkurenca nemškim delavcem. Najštevilčnejša članica Evropske unije bi lahko obdobje podaljšala za dve leti, če bi Bruslju uspela dokazati, da bi bilo odprtje trga delovne sile problematično.

Omejitve naj bi še naprej veljale za delavce iz Bolgarije in Romunije, ki sta se Uniji pridružili letos. Sprostili bi jih za delavce iz osmih držav, ki so v Unijo vstopile 1. maja 2004, torej tudi za Slovence.

Ciper in Malta, ki sta v EU vstopila skupaj s Slovenijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo, omejitev nista imela.