Merklova, predsedujoča EU-ju, si prizadeva, da bi na vrhu Unije 21. in 22. junija članice dosegle dogovor o ustavi, pri tem pa bo najtrši oreh ravno Poljska. Varšava grozi, da bo uporabila pravico veta, če nova pogodba ne bo uveljavila novega sistema glasovanja v primerjavi z leta 2004 podpisano ustavno pogodbo.

Po srečanju sta si voditelja sicer segla v roke, izjav za novinarjev pa nista dajala, član ekipe Merklove pa je povedal, da bodo rezultati srečanja znani naslednji teden v Bruslju.

Varšava želi pravilo kvadratnega korena
Pogodba, ki so jo na referendumu zavrnili Francozi in Nizozemci, pri glasovanju v Svetu EU-ja upošteva dvojno večino, Poljska pa želi t. i. pravilo kvadratnega korena, po katerem bi pri odločanju s kvalificirano večino vsaka članica EU-ja dobila toliko glasov, kolikor znaša kvadratni koren števila njenega prebivalstva.

Poljska z 38 milijoni prebivalcev bi imela šest glasov, 82-milijonska Nemčija pa devet glasov v Svetu EU-ja. Varšava je namreč prepričana, da daje pogodba preveč moči velikim državam. Pri tem jo podpira le Češka. Tudi zato se bo nemška kanclerka v nedeljo sestala s češkim premierjem Mirkom Topolankom.

Poljska je osamljena
Iz Bruslja so sporočili, da je Poljska v svoji zahtevi po spremembi načina glasovanja osamljena, saj naj bi slab teden pred vrhom druge skeptične članice - VB, Češka, Francija in Nizozemska - pokazale precej volje za dogovor o novi pogodbi.

Šest najspornejših vprašanj
Nemčija je pred vrhom EU-ja članicam poslala poročilo s šestimi ključnimi vprašanji, ki so se v dvostranskih pogovorih z vsemi članicami izkazala za najspornejša. Med njimi so simboli EU-ja, status listine o temeljnih človekovih pravicah, terminološke spremembe, razmejitve pristojnosti med EU-jem in članicami ter vloga državnih parlamentov. Nemško predsedstvo poljske zahteve po spremembi načina glasovanja ni vključilo na svoj seznam, saj ne želi odpirati tega vprašanja, Poljska pa je zagrozila, da bo Varšava blokirala sprejetje predloga o ustavi.

Berlin si pred vrhom želi, da bi voditelji dosegli natančen časovni okvir, v katerem bi vse članice ratificirale ustavno pogodbo še pred volitvami v Evropski parlament leta 2009.