Časopis piše, da je iz slovenskih virov izvedel, da so v krogih slovenske vlade vse bolj nestrpni, saj se je Slovenija znašla v razmerah, na katere javnost ni pripravljena. Deblokada bi po pisanju časnika lahko sledila evropskim parlamentarnim volitvam, vendar pa ne gre za deblokado vseh poglavij. Slovenija naj bi dala zeleno luč le nekaj poglavjem, popolna deblokada pa ne pride vpoštev do konca švedskega predsedovanja, ko naj bi bi lahko prišlo do velikih premikov v okviru slovensko-hrvaškega spora.

Žbogar: Upam, da zavrnitev Hrvaške ni dokončna
Zunanji minister pa je v sredinih Odmevih izrazil prepričanje, da je rešitev spora tudi v hrvaškem interesu, saj se brez nje pogajanja za vstop Hrvaške v Unijo ne bodo nadaljevala. Prav zato Žbogar upa, da stališče južne sosede, da ne sprejema nobenih dopolnil k Rehnovemu predlogu, ni dokončno.

"Slovenija se je ves čas vedla konstruktivno"
Slovenija se je po ministrovih besedah skozi celoten proces iskanja rešitve slovensko-hrvaškega spora vedla konstruktivno in je podajala tudi konstruktivne predloge. "To so minimalni predlogi, ki so zelo pomembni za Slovenijo," je dodal.

Sicer pa je Žbogar prepričan, da je maneverskega prostora za spreminjanje slovenskih dopolnil k predlogu evropskega komisarja za rešitev Ollija Rehna zelo malo: "To, kar smo poslali v Bruselj, je tisto, pri čemer resnično vztrajamo. Naše amandmaje smo zožili na tisto, kar je življenjsko za Slovenijo."

Rehn v glavnem le poslušal
Pojasnimo še, da naj bi Rehn na sredinem srečanju s slovenskim prvim diplomatom in njegovim hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem v glavnem le poslušal. Kot je pojasnil Žbogar, je komisar sklenil, da se mora posvetovati še s predsedujočim triom EU-ja, hkrati pa je zatrdil, da je treba pogovore nadaljevati.

Evropski komisar in oba zunanja ministra naj bi se znova srečali junija, slovenski vodja diplomacije pa vidi smisel v srečanju le, če se bodo takrat pogovarjali o novih idejah, ki bodo prišle na mizo.

M. N.