"Danes bom podpisala dogovor o nakupu približno 110.000 odmerkov cepiva proti opičjim kozam. Prve dobave državam članicam se bodo začele konec junija," je ob prihodu na zasedanje zdravstvenih ministrov članic EU-ja povedala komisarka.

Poudarila je, da bodo evropska sredstva prvič do zdaj uporabljena za nakup cepiva za članice. "To kaže, kaj zmoremo, ko sodelujemo," je dejala.

Pozneje so iz Bruslja sporočili, da je evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera, ki deluje v okviru komisije, z danskim proizvajalcem cepiv Bavarian Nordic sklenil pogodbo o nakupu 109.090 odmerkov cepiva tretje generacije.

Cepiva najprej državam, ki so odobrile izjemo

Cepivo je na ravni Unije odobreno le za cepljenje proti črnim kozam, a ščiti tudi pred sorodnimi opičjimi kozami. Nekatere države članice so že odobrile nacionalno izjemo, ki omogoča uporabo tega cepiva tudi proti opičjim kozam.

Države, ki so odobrile to izjemo, bodo tudi med prvimi prejele cepivo, pri čemer pa bodo upoštevali tudi število primerov okužbe z virusom opičjih koz v državi. Cepiva bodo sicer razdelili glede na število prebivalcev. Poleg članic Unije bosta do njega upravičeni še Norveška in Islandija.

Trenutno je po besedah komisarke na območju EU-ja okoli 900 primerov opičjih koz, po vsem svetu pa okoli 1400. Opičje koze, ki so v primerjavi s sorodnimi črnimi kozami manj huda bolezen, so endemične v nekaterih državah zahodne in srednje Afrike, od maja pa so jih zaznali tudi v drugih državah.

WHO je medtem sporočil, da so iz 39 držav po svetu prejeli prijave več kot 1600 primerov opičjih koz, ob tem pa še 1500 domnevnih primerov. V 32 izmed teh držav pred majem letos ni bilo znanih primerov.

WHO ne priporoča množičnega cepljenja

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po navedbah njenega direktorja Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa ne priporoča množičnega cepljenja proti tej bolezni. Na redkih mestih, kjer so cepiva na voljo, jih uporabljajo za zaščito tistih, ki bi lahko bili izpostavljeni, na primer zdravstvenih delavcev.

Adhanom Ghebreyesus je dodal, da bi lahko razmislili o cepljenju po izpostavitvi, najbolje v štirih dneh, ter za bližnje stike z večjim tveganjem, kot so spolni partnerji ali člani gospodinjstva.

Ministri tudi o strategiji glede covida-19 za jesen in zimo

Sorodna novica V Sloveniji na zalogi 1,7 milijona odmerkov cepiv proti covidu-19

Ministri za zdravje članic EU-ja, med njimi državna sekretarka na slovenskem ministrstvu Breda Božnik, bodo govorili tudi o pandemiji covida-19. Razpravljali bodo o strategiji za prihodnje mesece, jesen in zimo ter zadostnih zalogah cepiv, vključno s cepivi, prilagojenimi na nove različice novega koronavirusa.

Na dnevnem redu imajo tako tudi razpravo o pismu desetih članic EU-ja, v katerem so komisijo pozvale k spremembi pogodb o dobavi cepiv proti covidu-19. V pismu, ki ga je podpisala tudi Slovenija, med drugim opozarjajo na presežke cepiva in potrebo po boljšem upravljanju javnih sredstev.

Odobritev prilagojenih cepiv do jeseni?

Evropska komisija si v pogovorih s proizvajalci cepiv proti covidu-19 prizadeva, da bi dobave cepiv prilagodili povpraševanju po cepljenju, je po zasedanju ministrov za zdravje povedala komisarka Kiriakides.

S proizvajalci cepiv si intenzivno prizadevajo za to, da bi prilagodili dobave cepiv proti covidu-19 glede na povpraševanje po cepljenju. "To pomeni preložitev dobav cepiv na čas po poletju, ko jih bodo države članice najverjetneje potrebovale," je povedala.

Izrazila je upanje, da bi podjetja državam dobavila cepiva, prilagojena novim različicam novega koronavirusa. Komisarka je pojasnila, da sta komisija in Evropska agencija za zdravila (EMA) v stalnih stikih s proizvajalci, da bi omogočili odobritev prilagojenih cepiv, katerih razvoj sicer še poteka, do začetka jeseni.

K prilagoditvi dobav cepiv proti covidu dejanskemu povpraševanju je sicer komisijo v pismu pred kratkim pozvalo deset članic EU-ja, tudi Slovenija. Podporo pismu je na današnjem zasedanju znova izrekla državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Breda Božnik.

S pismom so komisiji sporočili, "da so trenutne razmere na tem področju nevzdržne in da naj čim prej pristopi k aktivnim pogajanjem s proizvajalci cepiv zaradi prilagoditve obstoječih pogodbenih razmerij glede na spremenjene dejanske okoliščine ter realne potrebe držav članic, ki takšen pristop večinoma podpirajo", so zapisali na ministrstvu.

"Cepljenje enako pomembno kot pred dvema letoma"

Evropska komisarka Kiriakides je sicer na zasedanju ministre opozorila, da pandemije covida-19 še ni konec. "Cepljenje je danes ravno toliko pomembno, kot je bilo pred dvema letoma," je dejala na novinarski konferenci po zasedanju.

EMO in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je komisija pozvala, naj posodobita priporočila glede cepljenja z dodatnimi poživitvenimi odmerki pred zimo.

Bruselj po komisarkinih besedah pričakuje, da bo treba z dodatnimi poživitvenimi odmerki proti covidu cepiti skupine, pri katerih obstaja največje tveganje za hudo obliko bolezni. Med temi so starejši od 60 let in zdravstveno ranljive skupine.

Ministre je obenem pozvala, naj pred jesenjo cepijo tiste, ki še niso prejeli osnovnega cepljenja in prvega poživitvenega odmerka.