Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding namerava že letošnjega oktobra ali novembra predstaviti novo evropsko smernico, po kateri bi v prihodnosti sankcionirali podjetja, ki bodo imela na vodilnih položajih manj kot 40 odstotkov žensk.

Po poročanju EU Observerja sta se Herald Tribune in Financial Times dokopala do predloga nove evropske smernice, ki naj bi odpravila nesorazmerja med spoloma v vodstvenih strukturah evropskih podjetij. V predlogu direktive je zapisano, da odstotek žensk v vodstvenih strukturah podjetij narašča zelo počasi, samo 0,6 odstotka letno.

Evropsko povprečje kaže, da ženske zasedajo manj kot 14 odstotkov mest v vodstvih največjih evropskih podjetij, ki kotirajo na borzah. Kar je sicer nekaj odstotkov več kot pred dvema letoma, ko so zasedale komaj 11,8 odstotka.

Evropska unija je že večkrat pozvala največja evropska podjetja k samoregulaciji glede ženskih kvot na vodstvenih položajih. Toda tako pozivi kot tudi neformalne zaveze so se izkazali kot neuspešni. Komisarka Readingova sicer poudarja, da ji ideja o kvotah ni ravno pri srcu, a je, kot kaže, neizogibna za dosego ravnovesja med spoloma.

Po predlogu nove smernice bi moralo biti na vodilnih položajih 30 odstotkov žensk do leta 2015 in 40 odstotkov do leta 2020. Sicer pa so nekatere države, kot denimo Belgija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska, že same sprožile zakonodajne postopke glede ženskih kvot.

Kaj prinaša nova direktiva?
Združenje nadzornikov Slovenije je na svoji spletni strani objavilo nekatere ključne dele nove direktive. Veljala naj bi za vse javne delniške družbe z izjemo srednjih in malih družb (nad 250 zaposlenih in nad 50 milijonov evrov prometa). Nanašala pa naj bi se samo na neizvršne direktorje in člane nadzornih svetov in naj ne bi veljala za izvršne direktorje in člane uprav.

Nova evropska direktiva sicer ne bo predvidevala avtomatizma za ženske, ampak bo zahtevala enako usposobljenost kot to velja za moške kandidate. Med predlaganimi kaznimi za kršitve - članice EU-ja se bodo lahko glede primernih sankcij odločale samostojno - pa so navedene upravne kazni, izločitev družbe za prejemanje javne pomoči ali nadomestil, ničnost imenovanja člana nadzornega sveta ali neizvršnega direktorja.

Evropska direktiva je pričakovana
"Napoved nove direktive je pričakovana. Že lani so bila podjetja pozvana k samoregulaciji, da sama omogočajo ženskam, da pokažejo svoje sposobnosti. Poziv ni obrodil veliko sadov. 20 največjih evropskih podjetij, ki kotirajo na borzah, je podpisalo to zavezo. Druga pa ne. Komisarka Readingova je bila že tedaj jasna, da gre pričakovati, če ti pozivi ne bodo naleteli na plodna tla, odločnejšo akcijo Evropske komisije k pripravi podjetij k obzirnosti in spoštljivosti do sposobnosti, ki jih imajo ženske," je za MMC dejala Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager.

"Na Združenju Manager imamo sekcijo, ki se ukvarja s temi vprašanji, kako povečati udeležbo žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu, ki je zagotovo eden izmed neizkoriščenih virov tudi v Sloveniji. Tako da se opaža neko nazadovanje namesto napredovanje v tem segmentu," dodaja Šmučeva.

V Sloveniji se delež žensk v "top" menedžmentu giblje od 10 do 17 odstotkov. Toda na drugi strani predstavljajo že 62 odstotkov vseh diplomirancev. Čeprav so dekleta bolj izobražena, se to ne odseva v podjetjih. Predsednica Združenja Manager med razlogi navaja dejstvo, da se ženske težje odločajo za prevzeme vodilnih mest. Vendar pa moški še vedno dobivajo več priložnosti, da pridobijo potrebne kompetence, ki so potrebne za opravljanje najzahtevnejših in odgovornih delovnih mest.

Gregor Cerar