Za zdaj kaže, da bodo poslanci predlog Sveta EU-ja zavrnili in sprejeli predlagana dopolnila. Poslanci so v ponedeljek opravili razpravo o direktivi o delovnem času, o dopolnilih na predlog Sveta EU-ja pa bodo poslanci glasovali v sredo. Danes so v Strasbourgu potekale množične demonstracije Evropske federacije sindikatov, med njimi so tudi predstavniki ZSSS-ja in KNSS-ja Neodvisnost, ki želijo doseči, da bi parlament zavrnil predlog Sveta EU-ja in potrdil vsa dopolnila člana odbora za zaposlovanje v Evropskem parlamantu in poročevalca za direktivo Alejandra Cercasa.

Namen direktive o delovnem času je sprejetje pravil, ki bi omogočala ravnotežje med varstvom zaposlenih in prožnostjo pri organizaciji dela. Predlog Evropskega parlamenta je, da bi morala biti v Evropski uniji predpisana meja tedenskega delovnega časa 48 ur. Možnost neuporabe pravila (opt-out) pa bi bila mogoča le še tri leta po sprejetju direktive in bi postopoma ugašala. Stališče sveta EU-ja pa je, da se z možnostjo neuporabe omenjenega pravila opt-out delovni teden lahko podaljša do 60 ur (ob dogovoru med zaposlenimi in delodajalci in razen če bo v kolektivnih pogodbah oziroma socialnih sporazumih določeno drugače) oziroma do 65 ur, če je neaktivni del dežurstva obravnavan kot delovni čas in se ne uporablja nobena kolektivna pogodba.

Referenčni čas za izračun podprečnega delovnega tedna s štirih na 12 mesecev?
Če delovni teden ne traja več kot 48 ur, Evropski parlament dopušča možnost, da se čas za izračun povprečnega delovenega tedna s štirih meseceh, kar predlaga Svet EU-ja, raztegne na 12 mesecev, kar je po mnenju drugega člana odbora za zaposlovanje, Joseja Albina Silve Penede, več kot dovolj možnosti za fleksibilno prilagajanje delovnega časa in 65-urni delovni teden ni potreben.

Drugo pomembno pravilo, pri katerem se mnenje Evropskega parlamenta in Sveta EU-ja razlikuje, pa je dežurstvo. Svet EU-ja zagovarja stališče, da bi se dežurstvo razdelilo na aktivno in neaktivno dežurstvo. Prvo bi štelo v delovni čas, drugo pa bi se lahko v skladu z državno zakonodajo in s kolektivnimi pogodbami obravnaval kot delovni čas ali kot počitek. Vendar pa EP takšnemu predlogu nasprotuje in vztraja, da se tako aktivno kot neaktivno dežurstvo šteje v delovni čas, le da se neaktivni del dežurstva lahko izračuna na poseben način in se ga uskladi z najdaljšim povprečnim tedenskim delovnim časom.

Semolič: Poslanci naj potrdijo vsa dopolnila
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je za MMC povedal, da nasprotujejo vsakršnim izjemam, ki bi omogočale daljši delovni teden od 48-urnega, zato si želijo, da bi evropski poslanci podprli vsa predlagana dopolnila. Opozoril je, da daljše delovne ure dokazano zmanjšujejo produktivnost in negatovno vplivajo na zdravje in varnost pri delu ter onemogočajo primerno usklajevanje delovnega in družinskega življenja.

Semolič se sicer strinja, da direktiva po navadi določa neke minimalne standarde in da je raven pravic v državni zakonodaji lahko le še višja. Vendar pa direktiva v nekaterih členih pravi, da se bodo vprašanja rešila z državno zakonodajo, nekatera pa s kolektivnimi pogodbami.

Pri tem opozarja, da v Sloveniji nimamo več 100-odstotne pokritosti delavcev s kolektivnimi pogodbami, zato si ne upa pomisliti, kaj bo s pravicami, ki jih ne bo urejal zakon pri tistih delavcih, ki niso pokriti s kolektivno pogodbo.

Zagovorniki direktive pravijo, da bo omogočila večjo fleksibilnost delavcem, ki želijo delati več in želijo zaslužiti več, in da bodo lahko to počeli na zakonit način. Semolič odgovarja, da je trditev delodajalcev, da bodo delavci želeli delati in zaslužiti več, na trhlih temeljih. Podatki Mednarodne organizacije dela namreč kažejo, je dejal, da v Sloveniji okoli 59 odstotkov delavcev ostane brez plačanih nadur, poleg tega pa delodajalci pogosto ponarejajo poročila o delovnem času.

In kako bodo glasovali slovenski poslanci?
Slovenska delegacija Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov, ki šteje štiri slovenske poslance, podpira predlog Sveta EU-ja, ki ne spreminja trenutnega 40-urnega oziroma 48-urnega delovnega tedna vključno z nadurami (kar pomeni, da se delovni teden v Sloveniji ne spremeni). Poleg tega se zavzemajo za podporo kompromisnemu predlogu Sveta EU-ja, ki omejuje delovni teden na 60 oziroma 65 ur, če delodajalec pridobi soglasje delavca. Pri tem opozarjajo, da maksimalni delovni teden za zdaj ni omejen. Ureditev aktivnega in neaktivnega dežurstva pa bi slovenski poslanci v največji politični skupini Evropskega parlamenta prepustili državnim zakonodajam.

Mojca Drčar Murko iz politične Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je za MMC povedala, da so posvetovanje s poslansko skupino sicer opravili v ponedeljek zvečer, a se sama zavzema za to, da skupno stališče Sveta EU-ja zavrnejo, to pomeni, da so sprejeta vsa dopolnila Evropskega parlamenta.

Aurelio Juri iz politične skupine Socialdemokratov je za MMC povedal, da se v politični skupini, ki ji pripada, zavzemajo za enotno podporo popravkom direktive, ki jih predlaga Cercas in so usklajeni s sindikalnim gibanjem.

Kako poteka glasovanje?
Evropski poslanci so pred časom prejeli direktivo o delovnem času, ki jo je predlagal Svet EU-ja. Nanjo so pripravili svoja dopolnila, o katerih bodo glasovali v sredo. Če ne bo sprejeto nobeno izmed dopolnil, bo začela veljati direktiva, ki jo je sprejel Svet EU-ja. Če bo sprejeto kateri koli od dopolnil, pa ima Svet možnost, da dopolnila sprejme ali pa gre direktiva v usklajevanje med Svetom EU-ja in Evropskim parlamentom, t. i. spravni postopek. Da bo posamezno dopolnilo sprejeto, je potrebna večina vseh poslancev, to je 393 glasov.

Demonstracije zdravnikov že v ponedeljek
Ob robu zasedanja Evropskega parlamenta so že v ponedeljek potekale demonstracije okoli 200 predstavnikov zdravnikov, med njimi tudi Slovencev, danes pa bodo pred Evropskim parlamentom demonstracije, ki jih organizira Evropska konfederacija sindikatov. Udeležilo se jih bo tudi okoli 60 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter člani KNSS-ja Neodvisnost. Zdravniki nasprotujejo predvsem delitvi na aktiven in neaktiven delovni čas in za počitek po 20 urah dela, saj bi bila po njihovem mnenju drugačna rešitev nevarna za bolnike. Podpredsednik Fidesa Damjan Polh pa je dejal, da je sedanja zakonska ureditev za slovenske zdravnike ugodna, direktiva. kot je zdaj predlagana, pa bi zanje pomenila vrnitev v srednji vek.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si